»Zaradi ruskega obstreljevanja središča mesta Herson je nekaj civilistov ranjenih in mrtvih, njihovo število še ugotavljamo,« je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil tiskovni predstavnik ukrajinskih sil Sergej Sergejev.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je medtem opozoril, da so ruski reševalci »prisiljeni delati pod stalnim obstreljevanjem ukrajinskih sil, kar znatno otežuje njihovo delo«. O ukrajinskem obstreljevanju na bregu reke Dneper, ki je pod nadzorom ruskih sil, je poročal tudi ruski guverner okupirane regije Herson Vladimir Saldo

»Kijev je zagrešil grozljiv zločin. Obstreljeval je evakuacijsko točko za civiliste v kraju Gola Pristan in pri tem ubil dve osebi, med njimi 33-letno nosečnico. Še dve pa sta bili ranjeni,« je zapisal na Telegramu. Po navedbah ruskega župana Nove Kahovke Vladimirja Leontjeva je zaradi poplav po poškodbi jezu v krajih pod ruskim nadzorom umrlo pet ljudi, 41 pa so jih odpeljali v bolnišnico.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem obiskal regijo Herson in se sestal s številnimi uradniki. Razpravljali so o evakuaciji prebivalstva s krajev, ki jim grozijo poplave, in dobavi nujno potrebne pomoči prizadetim območjem. »Zahvaljujem se reševalcem, prostovoljcem in vsem, ki sodelujejo pri delu,« je zapisal na družbenih omrežjih.

Zaradi uničenja jezu je bilo doslej poplavljenih že 600 kvadratnih kilometrov ozemlja na obeh bregovih reke Dneper. 32 odstotkov poplavljene površine se nahaja na strani pod nadzorom ukrajinskih sil, 68 odstotkov pa na strani pod nadzorom ruskih sil, je pojasnil guverner regije Herson Oleksandr Prokudin.

Opozoril je, da poprečna višina poplavnih voda znaša 5,61 metra in dodal, da se kljub močnemu ruskemu obstreljevanju evakuacija s poplavljenega območja nadaljuje. Iz Kijeva medtem poročajo, da je na strani reke pod nadzorom ukrajinskih sil skupno poplavljenih že 20 naselij in 2629 hiš. Poplave so prizadele tudi mesto Herson.

Krivdo za uničenje jezu Rusija in Ukrajina zvračata druga na drugo. Kijev trdi, da gre za teroristično dejanje Moskve in vojni zločin, medtem ko ruska stran govori o ukrajinski sabotaži. Na strani reke pod nadzorom ukrajinskih sil je sicer doslej skupno poplavilo že 20 naselij in več kot 2500 hiš.

Rusija na haaškem sodišču obtožila Kijev uničenja jezu

Rusija je danes na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) obtožila Ukrajino, da je z obsežnimi topniškimi napadi uničila jez hidroelektrarne Kahovka v južni Ukrajini, in ob tem zavrnila trditve Kijeva, da so za to odgovorne ruske sile. Ukrajinska stran je sicer že v torek v svojem nastopu pred sodiščem Rusijo obtožila, da je ta razstrelila jez.

»Režim v Kijevu ni le sprožil obsežnih topniških napadov na jez v noči na 6. junij, ampak je tudi namerno dvignil vodostaj akumulacijskega jezera Kahovka na kritično raven,« je na sodišču v nizozemskem Haagu dejal ruski diplomat Aleksander Šulgin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zaradi delnega uničenja jezu v eksploziji v noči na torek je bilo doslej poplavljenih že 600 kvadratnih kilometrov ozemlja na obeh bregovih reke Dneper. S poplavljenega območja poteka evakuacija več deset tisoč ljudi, poročajo tudi o smrtnih žrtvah. Ukrajina in Rusija krivdo za poškodbo jezu valita druga na drugo.

Ukrajina je že v torek na sodišču Rusijo obtožila, da je v okviru svoje kampanje za izbris Ukrajine razstrelila jez v Novi Kahovki. Po besedah ukrajinskega diplomata Antona Korineviča gre pri tem za dejanja teroristične države.

Pred ICJ so se sicer v torek začela zaslišanja v postopku, ki ga je zaradi domnevne podpore proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine in zatiranja neruskega prebivalstva na Krimu leta 2017 proti Moskvi sprožil Kijev. Rusija financiranje ali podpiranje separatistov zanika. Predstavniki Ukrajine so v torek na sodišču povedali, da je ruska podpora separatistom v Donbasu in na Krimu od leta 2014 pomenila posmeh mednarodnemu pravu in da je bila to napoved invazije na Ukrajino, ki jo je Moskva začela februarja lani.

V Ukrajini opozorila na nevarnost min po uničenju jezu

Uničenje jezu Kahovka na jugu Ukrajine bo imelo katastrofalne učinke na premike min na prizadetem območju, je v sredo posvaril Rdeči križ.  Mednarodni odbor Rdečega križa je v zadnjih mesecih sodeloval v operaciji odstranjevanja min v Ukrajini, pri čemer so poskrbeli tudi za natančno označevanje minskih polj. Doslej so poznali lokacijo min, sedaj pa je ne več, je v sredo opozoril vodja pristojne enote pri organizaciji Erik Tollefsen.

Vedo zgolj, da jih je voda odnesla s sabo. »To je razlog za veliko zaskrbljenost, saj ne bodo vplivale le na prebivalstvo, ampak tudi na vse, ki prihajajo na pomoč,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal na dogodku ob predstavitvi novega drona, ki s pomočjo umetne inteligence locira mine in druge eksplozivne ostanke vojne.

Združeni narodi so že v torek posvarili pred tveganji, ki jih po razlitju vode iz jezu predstavljajo mine. Teh je po Ukrajini ogromno. Kot so v sredo glede tega opozorili pri Rdečem križu, poplavne vode ne bodo poškodovale ali onesposobile eksplozivnih naprav, kar pomeni, da bi lahko predstavljale grožnjo še več desetletij.

Gre za še eno od številnih nevarnosti, ki po torkovem uničenju jezu in obsežnih poplavah grozijo okoliškemu območju. Vrstijo se svarila pred humanitarno katastrofo, med drugim zaradi pomanjkanja pitne vode, uničenja kmetijskih površin in jedrske varnosti, saj nuklearka v bližnjem Zaporožju iz akumulacijskega jezera v sklopu hidroelektrarne dobiva vodo za hlajenje.

Zelenski pogreša pomoč Združenih narodov in Rdečega križa

Ukrajinski predsednik Zelenski pri tem pogreša pomoč Združenih narodov in Rdečega križa. »Ni jih tu,« je dejal v pogovoru za več medijev, med drugim Bild in Politico. Zaradi tega je v šoku, ker meni, da gre za sile, ki »morajo biti tam, da rešujejo življenja ljudi«. V intervjuju je še dejal, da je katastrofa terjala življenja. »Ljudje s streh poplavljenih hiš vidijo, kako mimo nosi ljudi, ki so utonili,« je zatrdil. Prizadevanja, da bi prebivalce prepeljali na varno so po njegovih besedah težka, saj da na njihove sile pri tem streljajo ruski okupatorji.

Na nujnost ukrepanja je Zelenski v telefonskem pogovoru opozoril tudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je napovedal, da bo Francija nemudoma poslala pomoč. O razmerah v Ukrajini po uničenju jezu bodo danes razpravljali tudi na posebnem odboru zveze Nato, je v sredo napovedal generalni sekretar Jens Stoltenberg. Zelenski je danes obiskal poplavljeno regijo Herson, kjer je med drugim razpravljal o evakuaciji prebivalstva s krajev, ki jim grozijo poplave in dobavi nujno potrebne pomoči prizadetim območjem.

Krivdo za uničenje jezu Rusija in Kijev zvračata druga na drugo. Ukrajina trdi, da gre za teroristično dejanje Moskve in vojni zločin, medtem ko ruska stran govori o ukrajinski sabotaži.