Plače za dejansko opravljeno delovno uro so se med januarjem in koncem marca dvignile za 7,3 odstotka, drugi stroški dela pa za 6,2 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.
Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se zvišali v vseh dejavnostih, najizraziteje v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu, ribištvu (za 12,6 odstotka), sledili so gostinstvo (za 11,8 odstotka) in druge dejavnosti (za 11,3 odstotka).
Po podatkih Eurostata so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v zadnjem četrtletju lani medletno višji v vseh državah članicah EU; v te podatke sicer dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ni vključena.
Zvišanje je bilo najizrazitejše v Bolgariji (za 16,1 odstotka), sledili sta Litva (za 15,3 odstotka) in Madžarska (za 12,5 odstotka). Na ravni EU so ti stroški v opazovanem obdobju zrasli za 5,6 odstotka, v evrskem območju pa za 5,5 odstotka. V Sloveniji so bili višji za 10,1 odstotka.
Kazalnik gospodarnosti poslovanja v prvem četrtletju najvišji v storitvenih dejavnostih
Kazalnik gospodarnosti poslovanja v Sloveniji je bil v letošnjem prvem četrtletju še petič zapored najvišji v poslovanju z nepremičninami, v predelovalnih dejavnostih pa je dosegel eno izmed najvišjih vrednosti, odkar spremljajo te podatke.
V zvezi s kazalnikom gospodarnosti poslovanja so statistiki izpostavili, da je večina dejavnosti prvo letošnje četrtletje zaključila z dobičkom iz poslovanja. V poslovanju z nepremičninami je vrednost tega kazalnika znašala 129 odstotkov. Sledili so informacijske in komunikacijske dejavnosti ter zdravstvo in socialno varstvo s po 115 odstotki, nato promet in skladiščenje s 114 odstotki.
V predelovalnih dejavnostih so bili poslovni prihodki za devet odstotkov višji od poslovnih odhodkov. To je bilo eno izmed četrtletij z drugo najvišjo vrednostjo tega kazalnika. Nazadnje je bil tako visok v tretjem četrtletju 2016, najvišjo vrednost pa je s 113 odstotki dosegel v tretjem četrtletju 2015.
Kazalnik izvozne usmerjenosti je medtem v predelovalnih dejavnostih dosegel 76 odstotkov. Podjetja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro so na tujih trgih ustvarila 47 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, kar je najmanj od tretjega četrtletja 2020 dalje.
Stroški dela v dodani vrednosti so na skupni ravni dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti predstavljali 57 odstotkov dodane vrednosti. Nazadnje so bili tako nizki v prvem četrtletju 2021, najnižji pa so bili v tretjem četrtletju 2015, ko je bil njihov delež pri 54 odstotkih. Na ravni posameznih dejavnosti je bil delež največji v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter saniranju okolja (81 odstotkov), sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti (80 odstotkov).
