Ameriški predsednik Joe Biden ima v manj kot letu dni opravka že s tretjim britanskim premierjem. Ko so konservativci lani po julijskem odstopu Borisa Johnsona, ki je bil na oblasti tri leta, in oktobrskem odstopu Liz Truss, ki je bila na oblasti 45 dni, za premierja izvolili Rishija Sunaka, je Biden norčavo sporočil Američanom: »Pravkar smo iz Britanije izvedeli, da je novi premier Rashi Sanook. Moj brat bi rekel – pa si razložite. In to v konservativni stranki.« Požel je krohotanje, maloštevilni pa so takoj razumeli, da je Rishija Sunaka nehote preimenoval v Rashija Sanooka.
Na britanski strani ni bilo zamere. Sunak je nedavno priznal, da je lanski politični kaos (v konservativni stranki) škodoval ugledu Britanije v ZDA. Rad se predstavlja kot zanesljiv, verodostojen in zaupanja vreden, skratka zelo drugačen od Johnsona in Trussove. Biden naj bi ga veliko bolj spoštoval. Zanju je imel, predvsem zaradi brexita in zaradi nespoštovanja severnoirskega protokola, zelo malo časa.
Neposebni posebni odnosi
S Sunakom pa se bosta danes srečala že četrtič, prvič v Washingtonu. Sunaka so nastanili v predsedniški hiši za goste Blair House, ki je nasproti Bele hiše, kar je velika čast. Z Bidnom bosta imela pogovore in tiskovno konferenco v Beli hiši. Sinoči so mu dali čast vreči prvo žogo na pomembni bejzbolski tekmi v Washingtonu, pa se ji je odrekel, ker gredo takšni dogodki pogosto po zlu, kot se je skoraj zgodilo Baracku Obami. Omejil se je na rokovanje z igralci. Še več rokovanj je imel sinoči z vodilnimi vrste ameriških korporacij, ki so napovedale dobrih 16 milijard evrov vlaganj na Otoku.
Na površju je v odnosih med državama vse v najlepšem redu. Britanija se še vedno hvali s posebnimi odnosi z ZDA, čeprav ti niso posebni že dolgo, predvsem zaradi brexita, po katerem so ZDA zaradi izgube velike vloge Britanije v EU izgubile velik del zanimanja za Otok. Sploh pod demokratskim predsednikom Bidnom, ki mu ne pride na misel, da bi storil, kar si Sunak najbolj želi – sklenil sporazum o svobodni trgovini, ki ga je glasno obljubljal njegov predhodnik Donald Trump. Ta sporazum imajo celo brexitarji, ki so ga obešali na veliki zvon, za mrtvega.
O drsenju v protekcionizem
Dobrih 16 milijard evrov napovedanih vlaganj ameriških podjetij ni malo, vendar je to drobiž v primerjavi z dobrimi 400 milijardami evrov, ki jih bo Bidnova administracija v okviru zakona o zmanjšanju inflacije vložila v zelene tehnologije, da bi pritegnila tuje naložbe. Vrsta Sunakovih ministrov je to pred obiskom šefa v ZDA razglasila za zelene subvencije, ki napovedujejo nevarno drsenje v protekcionizem. Trdili so, da bodo ZDA s tem škodovale številnim ekonomijam po svetu. Mislili so predvsem na britansko, čeprav je tudi EU kritična do tega, kot pravijo na Otoku, »protekcionističnega orjaškega posega velike države«.
Vladajoči britanski konservativci pa so večni zagovorniki vitke države in njenega neposeganja v ekonomijo. Visoko inflacijo poskušajo obrzdati izključno z dvigi bančne osnovne obrestne mere. Sunak je pred pogovori z Bidnom tako pod toliko večjim domačim pritiskom, ker opozicijski laburisti, ki jim napovedujejo veliko zmago na prihodnjih volitvah, zagovarjajo zelo podoben pristop, kot je Bidnov.
