Kar devet mesecev, od marca do decembra lani, je trajala največja operacija zoper ponaredke v Evropi. Policisti so v sedemnajstih različnih državah, slovenskih med njimi ni bilo, preiskovali različna poslopja, skladišča, trgovine, bolšje sejme, s turisti poplavljene ulice, kjer se običajno prodajajo ponaredki. V devetih mesecih so zasegli nekaj manj kot dva milijona kosov ponarejenih oblačil, obutve in modnih dodatkov, na črnem trgu vrednih skupno okoli 87 milijonov evrov. Po navedbah Europola, ki je poleg Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO) podprl operacijo, so našli ponaredke 258 različnih blagovnih znamk. V operaciji, ki sta jo vodili španska in grška policija, so opravili skoraj štiri tisoč hišnih preiskav, podali pa 646 ovadb. Skupno je bilo aretiranih 378 oseb. Največ zaseženega blaga je bilo ponaredkov športnih in prestižnih znamk, katerih, pa na Europolu niso navedli. »Preiskava je potrdila predvidevanja, da kriminalne združbe za oglaševanje ponaredkov uporabljajo tudi družbena omrežja,« so sporočili iz Europola.
2,5 odstotka svetovne trgovine
Prodaja ponaredkov, zlasti prestižnih blagovnih znamk, nikakor ni nov trend, navajajo v evropskem policijskem uradu, saj se število zasegov iz leta v leto zvišuje. V zadnjih letih so poskočile tudi številke prodaje ponaredkov prek spleta, policija pa opaža vse več oglaševanja prek družbenih omrežij. »Obenem ostajajo prav tako pomembne tržnice in druge točke 'konvencionalnega' nakupovanja,« so še sporočili. Ponaredki so v Evropo povečini prišli od drugod – s Kitajskega, iz Hongkonga, Vietnama in Turčije –, običajno po morski poti v ladijskih zabojnikih ali po kopnem s tovornjaki. Da je svetovna trgovina s ponaredki skrb vzbujajoča grožnja, že dlje časa opozarjajo v EUIPO.
»Obseg mednarodne trgovine s ponarejenimi in piratskimi proizvodi je bil leta 2019 kar 464 milijard dolarjev oziroma 2,5 odstotka svetovne trgovine,« navajajo v poročilu. Istega leta je uvoz ponaredkov v EU zajemal 119 milijard evrov oziroma 5,8 odstotka vsega uvoza v EU. Potrošniki imajo še vedno težave pri razlikovanju med pristnim in ponarejenim blagom, saj po podatkih študije kar 33 odstotkov Evropejcev ni bilo prepričanih o pristnosti kupljenega izdelka. In skoraj vsak deseti Evropejec je bil že zaveden v nakup ponaredka. V EUIPO opozarjajo, da ponarejanje in piratstvo ogrožata številne gospodarske panoge, podpirata kriminalne združbe, izdelki pa lahko pomenijo resno tveganje za zdravje, varnost in okolje, pri čemer izpostavljajo zlasti zdravila, hrano, kozmetiko in igrače. Pandemija je imela vpliv na trg s ponaredki, a veliko manjši, kot je bilo predvideno, saj so potrošniki še več nakupovali prek spleta. Največji poskok med ponaredki so zaznali pri zdravilih, zdravstveni opremi, urah, gospodinjskih aparatih …
Lani zasegli za 3,2 milijona evrov ponaredkov
Finančna uprava RS (Furs) oziroma carinski organ lahko v primeru suma, da pošiljka vsebuje ponarejeno blago, to začasno zadrži. Lani so v 327 primerih odkrili in zadržali 148.481 kosov blaga, vrednost katerega so ocenili na okoli 3,2 milijona evrov. Zaplenili so največ oblačil in obutve, modnih dodatkov, avdio- in videonaprav, delov za mobilne telefone in igrač. »Ponaredki v Slovenijo prispejo v zabojnikih z ladjami ter prek pošte s Kitajskega, iz Hongkonga in Turčije. Blago, ki prispe v koprsko pristanišče, je v veliki večini namenjeno prejemnikom v drugih državah EU, na Češkem, Madžarskem, Slovaškem, zadržane poštne pošiljke pa so praviloma namenjene prejemnikom v Sloveniji in so rezultat spletnih nakupov,« v Fursu navajajo v letnem poročilu za leto 2022. Večino zadržanega blaga se uniči pod carinskim nadzorom. Furs je lani sodeloval v dveh mednarodnih carinskih operacijah, in sicer pri lovu na ponarejene igrače, v katerem so jih zasegli skupno pet milijonov kosov, in ponarejeno pijačo. V večmesečni operaciji so po vsej Evropi zasegli petnajst milijonov litrov pijače, tudi vina in drugega alkohola, in okoli 27 ton hrane. Sodeč po statistiki so na carini v zadnjih petih letih zasegli vse manj kosov ponarejenih izdelkov. Leta 2018 so jih nekaj več kot 700.000 (v vrednosti 51,7 milijona evrov), leta 2019 okoli 325.000 (6,1 milijona), leta 2020 okoli 433.000 (5,5 milijona evrov), predlani okoli 583.000 (sedem milijonov evrov), lani pa nekaj manj kot 150.000 kosov v vrednosti 3,2 milijona evrov.