Ottó Tolnai (roj. 1940) se je rodil v Kanjiži, v madžarski narodnostni manjšini v Vojvodini. Po gimnaziji v Senti je študiral madžarsko književnost, jezike in filozofijo na filozofski fakulteti v Novem Sadu in Zagrebu. Leta 1963 je izdal prvo pesniško zbirko, pisano v prostem verzu, z naslovom Homorú versek (Konkavne pesmi). Dve leti kasneje pa lahko v madžarski avantgardni reviji Új Symposion (Novi Simpozij), ki je bila ustanovljena leta 1965 kot priloga časopisa Ifjúság in je pripomogla k svobodnejšemu izražanju madžarskih avtoric in avtorjev, zasledimo njegove prve literarnoteoretske zapise ter pesmi. Med letoma 1969 in 1974 je bil tudi njen glavni urednik. Leta 1968 skupaj z Istvánom Domonkosom izda zbirko poezije z naslovom Valóban mi lesz velnük (Kaj bo zares z nami), v kateri se loti prepletanja likovnih pesmi z ustaljenimi pesniškimi formami. Leto kasneje pa sledi njegov pripovedni prvenec Rovarház (Hiša žuželk). Do tega trenutka se v madžarski književnosti uveljavi kot pomemben pesnik in pisatelj, ki močno vpliva na sodobnike ter odkriva nove literarne smernice.

Vse od sedemdesetih pa do sredine devetdesetih let je kot kulturni urednik skrbel za madžarsko govoreči del programa Radia Novi Sad. Od leta 1993 pa vse do leta 2004 je bil glavni in odgovorni urednik revije Ex Symposion, ki jo je skupaj s sodobniki ustanovil leta 1992 kot naslednico revije Új Symposion in je izhajala v Veszprému na Madžarskem. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, njegove pesmi, pripovedi in dramska dela pa so mu prinesli vrsto nagrad širom Evrope. Med njimi tudi najvišjo madžarsko literarno nagrado Attile Józsefa leta 1991.

Kot je v utemeljitvi nagrade zapisala članica žirije Jutka Rudaš, njegovo umetnost prežema odprtost, suverena svoboda prehajanja med državami, pokrajinami, kulturami in tradicijami. Moč njegovih besedil se najbolje kaže v drobnih praskah in razpokah, v katere svobodno prodira bogata izkušnja madžarske intelektualne dediščine ter eksjugoslovanske kulture in stvarnosti. »Poetika Otta Tolnaija izhaja iz tradicije madžarske kulture, na njeno oblikovanje pa so močno vplivale moderne jugoslovanske literarne smeri, zato je po naravi medkulturna, v njegovi ustvarjalni metodi se kaže hkratna povezanost z več kulturami. V ozadju njegove življenjske umetnosti je globok hedonizem njegove 'lastne' kulture,« navaja utemeljitev.

V slovenščini so pri založbi LUD Literatura izšle njegove zbrane pesmi v zbirki z naslovom Kratki rezi (2018, prevod Gabriella Gaál), pri založbi Beletrina pa je nekaj njegovih pesmi vključenih v antologijo sodobne madžarske poezije z naslovom Ki zmeraj lepše siješ (2018).