Dokaj dobro se je, kljub razmeram, držal ameriški delniški trg. Trg je pridobival skozi zadnja dva tedna, rast pa bolj ali manj izvira iz tehnološkega sektorja. Po eni strani rast temelji na zelo dobrih poslovnih rezultatih dveh tehnoloških velikanov, Nvidie in Salesforcea. Prva je močno dvignila tudi napovedi za prihodnje četrtletje in naprej. Po drugi strani pa sektor poganjajo pričakovanja, povezana z implementacijami in rešitvami umetne inteligence (AI). K rasti je pomembno prispeval tudi dogovor o povečanju ameriškega javnega dolga. V začetku junija bi se namreč Združene države Amerike, če dogovora med demokrati in republikanci o zvišanju meje zadolževanja ne bi bilo, znašle v situaciji plačilne nesposobnosti. O posledicah take situacije ne gre izgubljati besed. Kakor koli, pogovori so se končali in prva potrditev v predstavniškem domu kongresa je uspela, zagotovo pa bo enako uspešno glasovanje še v senatu. Ne glede na potrditev dviga meje zadolževanja ostaja nekaj nejasnosti v zvezi s časovnico in velikostjo izdatkov za infrastrukturne projekte, ki so bili temelj zdajšnje administracije.
Nekoliko manj optimistično je bilo v Evropi, saj je Nemčija kot vodilna gospodarska država zašla v tehnično recesijo (dve zaporedni četrtletji z negativno rastjo BDP). Nemški izvoz na Kitajsko se je v prvih štirih mesecih tega leta zmanjšal za 11,3 odstotka glede na lansko leto. Občutno boljše je prvo četrtletje prestalo italijansko gospodarstvo, kjer je bila dosežena 0,6-odstotna rast glede na zadnje četrtletje lanskega leta. V celotnem evrskem območju se je v maju znižal tudi indeks PMI, trend proizvodnih aktivnosti se znižuje, medtem ko se storitveni sektor še naprej krepi, to pa krepi inflacijske pritiske. Da bi trdovratnost inflacije lahko popustila, je nekaj optimizma v zadnjem poročilu evropske komisije, ki kaže, da so pričakovanja potrošnikov glede cen precej padla, prav tako je izpostavljeno znižanje cenovnih pričakovanj pri podjetjih (cenovni upadi se že kažejo v gradbeništvu in trgovini). Znižanje pričakovanj glede rasti cen in obenem znižanje zaupanja potrošnikov bi lahko centralni banki omogočila hitrejše končanje cikla dvigovanja obrestne mere.
Azijski trgi, vključno z Japonsko, so bili v zadnjem tednu skorajda brez sprememb. Morda velja omeniti napoved ene od svetovnih investicijskih bank, da bi lahko japonske delnice dosegle zgodovinsko najvišje ravni do prve polovice leta 2025. Napoved temelji na inflacijskih pričakovanjih in vrednotenjih delnic. Ta optimizem potrjujejo precejšen interes tujih vlagateljev, solidni dobički podjetij in šibak jen.
Sredi junija je ponovno napovedano zasedanje ameriške centralne banke (FED), dan prej pa objava inflacije za mesec maj. Občutno znižanje inflacije bi lahko imelo za posledico, da bo FED že stopil na zavoro pri obrestnih merah. Morda pa je rast tehnološkega sektorja že znanilec tega scenarija.
