Pred nedavnim so mojo pozornost v avli, ko sem čakal na sestanek, pritegnili prizori zelene divjine Severne Amerike, ki so žareli z ekrana televizije na steni. Ameriška prostranstva so bila kulisa zgodbe o grizlijih in borovnicah. Grizliji se v poznem poletju prehranjujejo z borovnicami in drugim jagodičjem. Na dan pojedo več kot petnajst kilogramov borovnic, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov (sladkorjev). Ogljikovi hidrati se v grizlijevem telesu presnavljajo v maščobe, ki se kopičijo v podkožnem maščevju. Podkožno maščevje je vir hranil za grizlije v času zimskega spanja (hibernacije). Dobra letina borovnic zato pomeni, da bo več grizlijev preživelo zimo, populacija grizlijev se bo zvečala. Naslednje leto borovnic za številčnejšo populacijo grizlijev ne bo dovolj, podkožnega maščevja bo manj, manj grizlijev bo preživelo zimsko spanje. Drobne slastne borovnice imajo pomemben vpliv na velikost populacije grizlijev. Ali ni narava čudežna?
Foto: Tomaž Skale
Narava je kompleksen sistem. Sestavljata jo živi in neživi svet s številnimi spremenljivkami. Znotraj živega in neživega sveta ter med obema potekajo številne inter...
