Politika je kontakten šport, kdor se ne počuti dobro v družbi, še zlasti ne novinarjev, je zgrešil poklic. Odgovarjanje na kritična vprašanja in razpravljanje sta najboljša možna načina predstavljanja in zagovarjanja svojih pogledov, predlogov in stališč. Bolj ko so pomembni, bolj so kontroverzni in bolj se je treba zanje tudi javno boriti. Ljudska podpora ni nikoli dana naenkrat in za vselej, temveč si je treba zanjo permanentno prizadevati. Morda pa se prav v tem eskapizmu skriva odgovor na vprašanje, zakaj se v vladi počutijo nerazumljeni. S selektivnim in restriktivnim odnosom do novinarstva predsednik vlade ustvarja vtis, da želi sodelovati le z lastnimi novinarji in v lastnih medijih. Tak pristop sicer ni zločin, je pa zagotovo napaka.
Nepreslišano: Dejan Verčič, profesor na FDV
Pogovor, ki so ga naredili kot pogovor predsednika vlade in stranke Roberta Goloba s samim seboj in ki je bil 1. junija objavljen na spletni strani Gibanja Svoboda, ni novinarski intervju, temveč propagandni film. Pomenljivo je, da Golob ob prvi obletnici vlade ni sedel z novinarjem katerega od osrednjih medijev in odgovarjal na vprašanja, ampak je raje posnel »samohvalo« in jo objavil na lastni spletni strani, kjer jo povsem nadzira in kjer presenečenja niso mogoča. To je promocijski govor, ki javnost nagovarja kot podložnike, namesto da bi z njo preko novinarja kot njenega predstavnika stopil v dvogovor.