Že zdaj bi se dalo reči, da pomenite podobno prelomnico, kot so ob svojem času Ali En, Siddharta, Big Foot Mama, Klemen Klemen in še kdo.

To jemljem kot velik kompliment, saj so to velikani naše glasbe. Sebe vedno gledam kritično, da nisem še nikjer, zagotovo pa se da vse narediti še boljše.

Kot letnik rojstva 2001 ste lahko dober kazalnik obče glasbene politike oziroma trendov v zadnjih 30 letih. Čemu ste bili kot odraščajoče bitje izpostavljeni?

V nasprotju z dandanašnjo mladino, ki je vezana na tehnologijo, sem bila sama veliko zunaj. Prihajam z Obale oziroma iz manjšega kraja, kjer se ljudje več družimo, tako doma kot na ulici. Ni bilo mladinskih centrov, kjer bi se zbirali, zato smo se družili zunaj, osnovna usmeritev pa je bila ​hiphop.

Naj vprašam drugače. Kaj od slovenske ali pač tuje glasbe ste odkrili nedavno in ob tem pomislili, da je škoda, da tega niste slišali prej?

Z veseljem izpostavim en tak primer, to je Alina Hirtl, ki ima poleg vsega pridih dobesedne slovenščine, ni pa moderna, kar mi je všeč.

Zakaj ni moderna?

Ker je »sviralica« in daje občutek, kot da poslušaš Đorđeta Balaševića.

Aha, torej izvaja standardne skladbe. Tudi v vaši slovenščini oziroma v vašem izrazu je nekaj zanimivih zadev. Na primer, vpeljali ste angleško besedo baby, in to, bi rekel, kot uniseks izraz.

Res je, v veliko besedilih uporabljam to besedo, ker je tako univerzalna, ker lahko pomeni muci, lahko pa pomeni tudi sporočilo: »Ej, ne dohajaš me.«

Ko sem kot najstnik naključnemu dekletu v bifeju kopališča Tivoli rekel baby, je znorela, češ da ona ni nobena baby.

Zanimivo. Poznam dosti ljudi, ki baby rečejo vsakomur.

Status besede v naših krajih se je očitno spremenil. Veliko tudi preklinjate v besedilih. Imate zaradi tega težave pri predvajanju na osrednjih radijskih postajah?

Ne, ker mislim, da se mora vsak glasbenik zavedati, da človek, ki se zbudi ob sedmih zjutraj in gre v službo, ni nujno pri volji, da bi poslušal kletvice, zato imam skladbe v dveh verzijah. Vendar jih ne spreminjam, ampak uporabljam uveljavljen rap način. Kletvic ne maskiram z zvokom »piiip«, ampak tja umestim zvok »zascratchane« plošče ali pa naredim ritmično pavzo, tako da je glasbeno vse to dobro interpretirano in ne zmoti. To so počeli vsi veliki raperji, ki sem jim kot generacija 2001 sledila po MTV.

Še gledate MTV?

Ne, ker nimam več televizije.

Ali videospote delate s predpostavko, da bodo predvajani na televiziji ali na youtubu oziroma nekje na spletu?

Da bodo predvajani prek youtuba na televiziji. Pri videospotih se zelo potrudim, saj je vizualna podoba izredno pomembna. Delam z režiserjem, s katerim sodelujem od začetka, od prvega komada Pusto iz leta 2018.

Od kod ime Masayah?

Za dva momenta gre. Prvi je, da gre za mesijo, kot sporočevalca.

Človeštvo z mesijami nima ravno večje sreče, biti prerok je spolzek teren.

Verjamem, da zna iti prerok marsikomu na živce, ampak iskreno, če izhajaš iz sebe in iz srca, ne vidim nobenih zlih namenov, ampak gre za to, da je mesija vedno prinašal med ljudi neko sporočilo, to pa je moja glasba. Gre pa še za drugi del imena, ki je vezan na Masaje, afriško pleme, katerega ščit je moj oče, ki je potoval po svetu, prinesel domov in s katerim sem se kot otrok igrala. Iz njega sem oblikovala svoj logotip, pri čemer sem notranje loke obrnila navzven, tako da predstavlja tudi vulvo, kar sovpada s tem, da se deklariram kot lezbijka.

Kdaj ste to prvič javno oznanili?

V skladbi Brez milosti iz leta 2020 po smrti očeta, ko se mi je ves svet obrnil na glavo in sem tudi glasbo koncipirala brez milosti oziroma naredila strogo rap komad brez refrena, potem pa poniknila in pripravila album, ki je nedavno izšel.

Eleganten, ugleden zvok imate.

Sama veliko dam na to, obenem pa imam srečo, da delam s pametnimi mladimi ustvarjalci, kot so Erak, Emiljo A. C. in Hyu.

Kako mladi fantje so to?

V dvajsetih, pri čemer pa so nekateri že dolgo na sceni. Emiljo je na primer naredil Zlatkov album Svet je lep. Podlage je začel izdelovati pri desetih letih.

Slovenski r'n'b je doslej lahko pustil vtis dobre produkcije, vendar s kaj malo vsebine. Katera slovenska skladba iz r'n'b produkcije je res prebila?

Plestenjakova Soba 102 ali Od pekla do raja.

To je prej latino.

Sama opažam pridih r'n'b, soula in funka. Ampak če že, potem lahko omenimo vsaj Game over. Oni so bili r'n'b, ki je prodrl.

Morda res, sicer pa bi dejal, da je imel do vaše pojave slovenski r'n'b težave z besedili, s sporočilom.

Hvala. Mislim, da je čas, da se slovenski r'n'b dvigne. Tudi rap je postal melodičen in dandanes mora raper znati peti, da ustvari razliko med refrenom in preostalim besedilom.

Raje nastopate z matrico ali z živim ansamblom?

Z matrico, ker menim, da je to pravi način za hiphoperja. Nastop z bendom pa je za dušo. Pozneje v karieri bi rada nastopala z bendom, dokler sem žival na odru in imam energijo, da sama napolnim oder, pa je matrica dovolj. Zdi se mi, da se ljudje zatekajo v bende zato, ker ti dobro igrajo in tako izvedba ne more biti slaba.

Če starejši »boomerski« ljudje še lahko prebavijo rap, pa trapa ne več. Zakaj?

Ker je pri rapu šlo za vsebino besedila, medtem ko traperji slabše izgovarjajo besede zaradi ritmike. Ljudje pravijo, da imajo radi mojo obalščino.

Na Obali ste odraščali. Je delovanje diskoteke Ambasada Gavioli vplivalo na vaš glasbeni izraz?

Niti ne, ker nisem iz Izole, ampak iz Ankarana, je pa moja mama delala v Ambasadi kot ena prvih natakaric. Nisem veliko hodila na tehno žurke. Sem bolj za hiphop, tako da sem bistveno več hodila na zabave v Hangar v Izoli, ki je bil neka protiutež Ambasadi, čeravno je šlo za malo skupnost, medtem ko so v Ambasado, v katero sem stopila kvečjemu dvakrat, hodili vsi. Iskreno rečeno, nisem prenesla pogleda na droge.

Ste letos že okusili morje?

Ne še. Načrtujem to sredo.