Predstavniki ljubljanske psihiatrične klinike so danes izrazili pretresenost ob poročanju o domnevnem nasilju nad pacienti, o katerih je poročal portal N1. V navedbe sicer dvomijo, a si želijo, da se dobro preiščejo, da ne bo sence dvoma nad njihovim delom. Tako nadzorom na kliniki ne nasprotujejo, želijo le, da bi bili opravljeni korektno.
Generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar je na današnji novinarski konferenci pod vprašaj postavil kredibilnost izjav o dogodkih izpred dveh let, o katerih so pričali anonimni posamezniki. Argumenti o domnevnem nasilju, ki se očita kliniki, pa so po njegovi oceni na trhlih temeljih.
Obenem pa je zavrnil očitke, da brani kliniko in nekaj prikriva. Poudaril je, da je ljubljanska psihiatrična klinika med najbolj nadzorovanimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji. »Ne bojimo se nikakršnih nadzorov (...). A naj nam dajo prave nadzore, ne nadzore, ki imajo meglena ugibanja, ali nekje nekaj je ali ni,« je dejal.
Meni, da je zdaj na potezi policija. Vsi, ki so govorili o nasilju, bi morali, če so mu bili priča, to naznaniti policiji, je poudaril. »Če se nekoga na oddelku duši z blazino, ko je nemočen, je to kaznivo dejanje. Če tisti, ki to vidi, tega ne prijavi, je soudeleženec kaznivega dejanja,« je opozoril.
Vodja zdravstvene nege na sprejemnem oddelku Nataša Mikez je ocenila, da bi se, če bi se dogajale nepravilnosti ali agresivno vedenje do pacientov, vedno oglasil kateri od zaposlenih. Enakega mnenja je tudi Zalar, ki je pojasnil, da je na sprejemnem oddelku v vsakem timu od šest do osem zaposlenih, ki bi težko »zadržali skrivnost«.
Na kliniki so po poročanju medijev o domnevnem nasilju doslej sicer opravili razgovore s 16 zaposlenimi, je pojasnil.
Portal N1 je prejšnji teden poročal o razmerah na ljubljanski psihiatrični kliniki. Po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci, več zaposlenimi, nekdanjimi zaposlenimi in drugimi so zapisali, da jim je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča.
Na ministrstvu so bili s sumom nepravilnosti na psihiatrični kliniki z anonimno prijavo namreč seznanjeni že sredi lanskega septembra, v prihodnjih mesecih so sledile še druge. Prijave so predali pristojnemu direktoratu za zdravstveno varstvo in pristojnim inšpektoratom, je na današnji novinarski konferenci povzel direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder.
S sumi nepravilnosti na psihiatrični kliniki so se na ministrstvu tako ukvarjali zadnje mesece, a po besedah ministra so to počeli »proč od oči javnosti«, ker gre za posebej ranljivo skupino ljudi s težkimi duševnimi motnjami, v stiski so tudi zaposleni, ki z njimi delajo, je na današnji novinarski konferenci dejal Bešič Loredan.
»Kdorkoli je bil s strani kogarkoli ustrahovan in se ne čuti varnega, da bi podal prijavo z imenom in priimkom, je vsak dan dobrodošel na ministrstvu za zdravje. Lahko pride do mene osebno in bom sam poskrbel za varnost,« je zagotovil minister.
Sicer pa bodo po besedah ministra ostro obsodili »vsako dokazano krivdo« in bodo zahtevali odgovornost vpletenih, še posebej vodstva bolnišnice. Odgovornost za to, kar se dogaja na kliniki, nosi direktor zavoda, nad njim je svet zavoda, ministrstvo za zdravje pa »nima nobenih pristojnosti, kar se tiče upravljanja in nadziranja direktorja«. Bešič Loredan sicer ne čuti odgovornosti, da bi zaradi razkritja sumov nasilja odstopil.
Generalni direktor ljubljanske psihiatrične klinike Bojan Zalar z ekipo se je v ponedeljek srečal z ministrom. »Odkrito smo se pogovorili. Dal sem mu jasno vedeti, da naj vendarle stopi pred kamere in pove vse, kar je bilo storjeno z njihove strani,« je srečanje danes povzel minister in dodal, da bodo na ministrstvu ustrezno ukrepalo, če bo nadzor pokazal nepravilnosti. Ob tem je izpostavil, da se je direktor klinike ob vsem, kar se je dogajalo, »oprl samo na notranje strokovne nadzore«.
V zgodbi po mnenju ministra izstopa dejstvo, da kljub velikemu pritisku javnosti, strahu zaposlenih in pacientov pred maščevanjem, direktor ni nikoli zahteval izrednega strokovnega nadzora s strani zdravniške zbornice. »To je namreč edini strokovni nadzor, ki je možen v Sloveniji. Zdravniška zbornica ima vsa pooblastila ministrstva za zdravje, da opravi izredni strokovni nadzor. Opravi ga na pobudo ustanove. Te pobude, kljub temu, da gre za izjemno zahtevno in problematično področje, ni bilo,« je bil kritičen.
Ministrstvo je sicer odredilo sistemski nadzor, pri tem pa »zaradi varnosti izvajalcev« ne želijo razkrivati, kdo ga bo izvajal.
Na ministrstvu za zdravje so tudi pripravili predloge sistemskih ukrepov, ki jih po besedah ministra nameravajo vključiti v prenovljen zakon o duševnem zdravju. Ta bo med drugim vključeval pravne podlage za vzpostavitev videonadzora na oddelkih pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah.
Tak videonadzor je smiseln na hodnikih teh oddelkov, v prostorih, kjer se izvajajo posebni varovalni ukrepi in v prostorih sprejemne pisarne, je zapisano v predlogu, ki so ga predstavili na novinarski konferenci.
Hkrati pa so na ministrstvu od razširjenega strokovnega kolegija za psihiatrijo zahtevali, da pripravi prenovljene smernice za izvajanje prisilnih varovalnih ukrepov na oddelkih pod posebnim nadzorom. Kolegij je napovedal, da bo to storil do novembra.
