V Kijevu, kjer že več mesecev pripravljajo veliko protiofenzivo, je namestnica obrambnega ministra Hana Maliar včeraj na spletnem omrežju telegram sporočila: »Ponekod smo že prešli v ofenzivne akcije. Še posebej na območju Bahmuta, kjer napredujemo na zelo široki fronti.« Dejala je, da hočejo Rusi z informacijami sebi v prid odvrniti pozornost od porazov na območju. V Moskvi so pred tem sporočili, da so v nedeljo odbili »veliko ofenzivo šestih mehaniziranih in dveh tankovskih bataljonov« v Donbasu, ubili 250 ukrajinskih vojakov in uničili 16 tankov. Kot dokaz so predvajali video, ki zmage v tako velikem obsegu ne potrjuje.
Vodja ruskih plačancev Wagner Jevgenij Prigožin na telegramu priznava, da so Ukrajinci zasedli naselje Berhivka severno od Bahmuta. »To je sramota,« je dodal in tako ponovno okrcal rusko redno vojsko. Njegove enote so po osemmesečnih bojih z več kot 10.000 smrtnimi žrtvami nedavno zavzele Bahmut in ga predale ruski vojski. A menda zdaj temu povsem porušenemu mestu grozi obkolitev.
Belgija zahteva pojasnila Ukrajine
Ruska vojska trdi tudi, da je prav tako v nedeljo odvrnila napad skupine »teroristov« v regiji Belgorod, to je že v Rusiji, severovzhodno od Ukrajine. Belgijski premier Alexander De Croo je ob tem od Kijeva zahteval pojasnila glede pisanja dnevnika Washington Post, da proukrajinski ruski milici, ki v zadnjih tednih vsakodnevno vdirata čez mejo, uporabljata belgijsko orožje (in ameriška oklepna vozila). Šlo naj bi za avtomatske puške SCAR belgijske izdelave. De Croo pravi, da so orožje Ukrajini poslali izrecno za obrambne namene, torej ne za uporabo na ruskem ozemlju.
O »sabotažnih skupinah« in bojih v regiji Belgorod na ruski strani slabo zavarovane severovzhodne meje na telegramu pogosto poroča guverner regije Vjačeslav Gladkov. Civiliste, ki so tarča ukrajinskih granat in raket, že več dni poziva, naj se umaknejo. Samo v četrtek je od tam v 250 kilometrov oddaljeni Voronež »na počitniški tabor« poslal 300 otrok. Gladkov je v nedeljo sprva tudi pokazal pripravljenost na pogajanja o 15 zajetih ruskih vojakih, a naj bi mu to Putin prepovedal, ruski milici pa sta sporočili, da jih bosta izročili Ukrajincem.
Napad tu, ofenziva tam?
Ruski milici, ki sta si za cilj zastavili rušenje Putinovega režima in ki vsak dan skozi gozdove iz Ukrajine vdirata na rusko ozemlje, sta skrajno desni Ruski prostovoljni korpus in zmerna legija Svobodna Rusija, v obeh so tudi vojni ujetniki. Podobno kot pred tednom dni ob napadu osmih dronov na Moskvo ukrajinska vojska zavrača ruske obtožbe, da so njuni napadi njeno delo. Vsekakor takšni vdori na rusko ozemlje pomenijo politični pritisk na Putina, saj se vse več Rusov zaveda, da so v vojni. Po verodostojni anketi namreč kar polovica Rusov ne spremlja vojne v Ukrajini.
Takšni napadi v Belgorodu bi lahko bili del velike ukrajinske ofenzive. Ruska vojska mora namreč tam utrditi obrambo, kar jo slabi na drugih delih fronte, toliko bolj, ker Putinu primanjkuje vojakov. Ukrajinska vojska je na primer septembra, pred izjemno uspešno ofenzivo na severovzhodu Ukrajine, najprej okrepila napade na jugu. Takšni napadi tudi slabijo moralo ruski vojski in jo dvigujejo ukrajinski. Pomembni pa so lahko tudi kot uničevanje komunikacij in prometnih poti za oskrbo ruske vojske.
