Slabo vreme je bilo krivo, da se na plaži ob glavnem piranskem pomolu ni zbralo več ljudi, predvsem osnovnošolcev, ki bi na svetovni dan okolja spremljali vrnitev glavate karete v morje. Želva, ki se je ujela v ribiško mrežo, ribič pa je k sreči pravočasno opazil, da ima globoko v žrelu zataknjen trnek in potrebuje pomoč, je bila v oskrbo piranskega akvarija pripeljana novembra 2022. »Žival smo sprejeli v poznih večernih urah in jo do zjutraj pustili v karanteni. Zjutraj smo jo pregledali, premerili in stehtali. Ugotovili smo, da ima zelo globoko v žrelu parangalski trnek, ki ga nismo mogli doseči. Pomoč smo poiskali pri Petru Maričiću iz Veterinarske ambulante Koper, ki sodeluje z Zavetiščem za zaščitene prostoživeče živali na Muti in dr. Zlatkom Golobom,« je povedala vodja akvarija Manja Rogelja in dodala, da jim je šele s skupnimi močmi uspelo odstraniti trnek. »Sledili sta terapija z antibiotiki in podporna terapija z vitamini, minerali in probiotiki, ki se je končala sredi februarja,« je povedala in dala vedeti, da je žival k njim prišla v zelo slabi kondiciji. Ker se zaradi trnka v žrelu dolgo ni mogla prehranjevati, je bila vidno shujšana.
Hranili so jo s kalamari
Ves ta čas so za želvo lepo skrbeli. Ko se je rana zacelila, so ji začeli ročno vstavljati hrano v usta, pri tem pa jo je bilo treba vsakič dvigniti iz bazena. In to večkrat na dan. »Vsak dan je dobila od 500 do 600 gramov hrane. Najraje ima kalamare, ki smo jih polnili s koščki rib, rakov in školjk, da smo poskrbeli za raznoliko prehrano, kot je je vajena v naravnem okolju,« je povedala Rogeljeva. Ker so se zavedali, da bo morala prej ali slej zapustiti udobje »hotelske sobe«, ki je za skoraj 30-kilogramsko žival s premerom oklepa dobrega pol metra postajala vse bolj utesnjena, so jo za nekaj dni nehali ročno hraniti. »Ko je dosegla želeno težo, smo prekinili ročno hranjenje in želeli, da sama ulovi plen. Žal so bili prvi poskusi neuspešni,« je povedala Rogeljeva in dodala, da je šele zadnje tedne pokazala interes za iskanje in lovljenje hrane. In to je bil tudi čas za njen izpust.
Na vprašanje, ali so želvo poimenovali, se je sogovornica nasmehnila. »To nas vsi sprašujejo. Nismo, saj smo malo vraževerni. Prav tako se nismo hoteli preveč navezati na žival, ki sodi v morje,« je povedala in dodala, da je niso označili, kot je bila navada v preteklih letih. »Prav tako smo imeli v načrtu, da jo opremimo s satelitsko sledilno napravo, a nazadnje tudi tega nismo storili.«
In če so bili zaposleni v akvariju malce razočarani nad bornim obiskom radovednežev na kopnem, pa zaradi okrnjenega občinstva želva ni imela nobenih težav. Suvereno in brez obotavljanja je zaplavala v morje ter se odpravila novim in – po željah vseh vpletenih – varnejšim dogodivščinam naproti.