Imamo bratomorno vojno, vlada jo je napovedala z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma, ustavnega sodišča pa »nimamo« več. (Prosto po Janševih čivkih.) Še sreča, da premoremo nad vse sposobnega Tonina, ki nabira sapo, da bo Golobovo vlado odpihnil. Še najraje skupaj z Logarjem. Z njegovo stranko, ki jo bo Anže zagotovo pred volitvami ustanovil, bo sklenil predvolilno koalicijo. Brez Janše že ne. (Pravzaprav nima nič proti, če se jima pridruži, saj Janez ves čas poudarja, kako povezovalen politik da je.) A naj bo že zdaj jasno, predsednik vlade bo on, Matej. No, ja, če bo še iz svoje plače povrnil izgubljene milijone za nakup oklepnikov ob koncu mandata, bomo Slovenci zajamčeno živeli srečno in enotno do konca svojih dni.
Nekateri modri možje predlagajo, da bi Janševe zapise raje spregledali. Ne vem, na kaj ciljajo. Na naše boljše počutje? Ali pa sklepajo, da se bo zaradi zmanjšane pozornosti naveličal sramotiti, poniževati, manipulirati in lagati … In hujskati, tudi k nasilju. Sama ne verjamem, da bi ignoriranje pomagalo, preveč ima vernikov, ki mu sledijo. V njih neti srd in maščevanje, in kot slišimo, se nekateri že oborožujejo. Ne morem se znebiti občutka, da Janševa projekcija državljanskega spopada na vlado v resnici pomeni njegovo lastno pretirano ukvarjanje z njim. In upam, da ga za dosego ciljev, če ne bo šlo po mirni poti, ne bo tudi sprožil. (V preteklosti se je že govorilo o državnem udaru.)
Že zdavnaj bi lahko živeli v sožitju in za prihodnost. Imamo spomenik, namenjen žrtvam vseh vojn, spomenik v spomin na padle v vojnah 20. stoletja in na vse, ki so bili zaradi njih kakorkoli prizadeti. Nekateri politiki pa zdaj zlorabljajo svojce žrtev komunističnega nasilja (in upokojence) za nabiranje političnih točk, za sramotenje preteklosti in za spreminjanje (nekaterih) izdajalcev v heroje. Pahor, bivši predsednik »vseh državljanov«, jim goreče kima. Ne vidi, da ravno tisti, ki svoje odločitve sprejemajo brez dogovorov in konsenza, z Logarjem na čelu, govoričijo o dogovarjanjih in sodelovanju. A če tega niso počeli do zdaj, je vse skupaj samo velik blef, nateg za naivneže, hipokrizija na kvadrat. Ne zaupajmo »trojanskim konjem«.
Skoraj bi pozabila na ustavno sodišče. Nad njim očitno, če se pošalim, ni več modro nebo, ampak Janez Janša. Vsaj tako si domišlja, ker je ustavne sodnike kar »izbrisal«. Pa se moti, nad US je vsaj še Evropsko sodišče za človekove pravice, kamor se je pritožil bivši (oh, kako se prileže napisati – bivši) predsednik programskega sveta Peter Gregorčič (in hišni advokat Avbelj). Tam išče zaščito svojih človekovih pravic, tekmovalni Gregorčič hoče dokazati svoj prav. Za po njegovem slabo plačano funkcijo, ki mu bo prenehala, mu je malo mar. Kaj pa človekove pravice večine državljanov in novinarjev? Te nič ne štejejo?
Predsednica države drži besedo, rada se oglaša, tudi po nepotrebnem, menijo nekateri. Zlasti tisti, ki njene besede zlonamerno razlagajo, kot recimo te, da se bo zavzemala za enoumje na ustavnem sodišču, za svetovno nazorsko enostransko US. Kaj pa je v resnici rekla? »Pomembno je, da je ustavni sodnik nekdo, ki je strokovnjak s področja ustavnega prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je pri svojem dosedanjem delu izkazal največjo možno mero etike in integritete, ne pa nekdo, ki je ustavni sodnik samo zato, ker svetovno nazorsko sodi na en ali drugi pol.« Je s tem ošvrknila dosedanji izbor?
Strinjam se, pomembna je sodnikova strokovnost, etika in morala. Svetovni nazor mora strokovnjak imeti pod nadzorom, da ne vpliva na odločanje. Kaj pa nam potem sporoča dejstvo, da sedanji ustavni sodniki, še zlasti zaradi izločitve dveh, ne morejo vsebinsko odločiti o ustavnosti novele zakona o RTV? Da so svetovno nazorsko preveč zadrti, da bi sprejeli kompromis? Je vprašanje ustavnosti v tej zadevi preveč raztegljiv pojem?
Glede na nedopustno vedenje nekaterih bi dodala, da bi morali pri imenovanju upoštevati tudi osebnostno dozorelost in značajsko primernost.
Polona Jamnik, Bled
