Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je uradno začel svoj tretji mandat na predsedniškem položaju in imenoval novo vlado, kjer pa je izvedel krepke spremembe. Zgolj dva ministra prejšnje vladne ekipe sta obdržala svoj položaj, oditi sta denimo morala tudi v javnosti kontroverzni, a Erdoganu lojalni notranji minister Suleyman Soylu, ki je bil precej oster do Kurdov, pa tudi Erdoganu zvesti zunanji minister Mevlut Cavusoglu, ki ga je sedaj na čelu turške diplomacije nasledil dolgoletni vodja osrednje obveščevalne agencije MIT Hakan Fidan. Največja in verjetno najpomembnejša sprememba v novi Erdoganovi vladi je finančni minister Mehmet Simsek, ki je že napovedal nujno spremembo gospodarske politike države.
Napoved drugačnih javnih financ
Simsek je zagovornik konservativnega vodenja javnih financ in ni privrženec povsem obratnega načina stabilizacije obrestnih mer in inflacije, kot se je je v prejšnjem mandatu lotil sam Erdogan ter s tem močno zaostril gospodarsko stanje v državi, kjer se je inflacija na letni ravni približala sto odstotkom, kupna moč državljanov pa je močno upadla. Ker se niso strinjali z načinom stabilizacije lire – Erdogan je pritiskal na centralno banko za večkratno znižanje obrestnih mer, kar je pripeljalo do upočasnitve gospodarske rasti –, so v zadnjih štirih letih morali oditi trije finančni ministri in guverner centralne banke.
Erdoganovi poskusi z obrestnimi merami so se izkazali za napačne, a zaradi tega ga volilci na volitvah niso kaznovali, njegova AKP pa je izgubila le slabih deset odstotkov poslanskih sedežev. Vendarle se je Erdogan že med volilno kampanjo zavedal, da bo, če bo vnovič izvoljen, glede poskusov stabilizacije turške lire moral storiti nekaj drugače. Že takrat je Simseka vabil v novo vlado – s tem je hotel zaradi njegove relativne priljubljenosti in ugleda – pridobiti volilne glasove in pomiriti finančne trge. Vendar Simsek takrat o prevzemu finančnega resorja ni hotel nič slišati. Sedaj se je nekdanji finančni minister in podpredsednik vlade med letoma 2009 in 2018 premislil. A je od Erdogana tudi zahteval, da se ne bo vmešaval v finančni resor.
Takoj po imenovanju je že napovedal spremembo v gospodarski politiki države. To namerava vrniti k racionalnim temeljem in s tem zagotoviti predvidljivost v gospodarstvu. »Transparentnost, doslednost, predvidljivost in skladnost z mednarodnimi normami bodo naša osnovna načela pri doseganju tega cilja,« je napovedal novi 56-letni finančni minister.
Pretresi v opoziciji
Sobotna zaprisega je bila za Erdogana sicer še zadnji del tokratne volilne zmage. Slavnostnega dogodka se je udeležilo 80 predsednikov in premierjev, večinoma iz muslimanskega sveta, osrednje Azije in Afrike. Medtem ko je Erdogan slavil, je turška opozicija po porazu na volitvah v relativno slabem stanju. Šest strank obsegajočo koalicijo je že zapustila Dobra stranka (Iyi) Meral Aksener, saj da je bila ta sklenjena zgolj za volilno obdobje.
V Republikanski ljudski stranki (CHP) Kemala Kilicdarogluja se vrstijo pozivi k njegovemu odstopu, potem ko od leta 2010, ko je prevzel vodenje stranke, ni zmagal na nobenih volitvah. Vendar Kilicdaroglu o tem ne razmišlja in namerava stranko popeljati tudi na lokalne volitve prihodnje leto. Velik politični premik se obeta tudi v prokurdski stranki HDP. Njihov voditelj Selahetin Demirtas, ki ga je pred leti Erdogan dal zapreti zaradi za lase privlečenega očitka, da je povezan s terorizmom, je napovedal odstop s čela stranke. To je velik udarec za HDP, ki je bila zelo povezana s svojim voditeljem.