Zakaj bi torej imel kaj proti Logarju, če imam toliko povedati proti Janši? Zakaj bi imel kaj proti Alji Brglez ali Mitji Čandru, ki po mojem ne samo, da se nista še z nikomer profesionalno skregala v življenju, ampak sta si na principu nekonfliktnosti in ekvidistančnosti celo zgradila uspešno kariero? Le kaj bi lahko bilo s tem narobe?
Toda čeprav Logarjeve iniciative po vsem povedanem nočem moralno obsojati, ker si po mojem tega ne zasluži, to še ne pomeni, da sem ji pripravljen prerokovati svetlo prihodnost ali da celo mislim, da si vso to pozornost res zasluži. Dejstvo je namreč, da je Platforma sodelovanja PR-akrobacija, ki ne bo segla veliko dlje od trenutnega navdušenja ali zgražanja. Logarjeve sodelovalce čaka nekaj takega kot Voljčeve tankiste leta 2015 ali že leta 2011 Turk-Virant-Šušteršič-Pavliha-Pezdirjeve resetatorje. Dobri politični nameni ne tlakujejo poti v pekel, temveč v arhiv medijsko meteorsko izjalovljenih projektov. (Večer v nedeljo)