Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo poskrbel za presenečenje, ko je v govoru na varnostni konferenci v Bratislavi odločno podprl širitev 27-članske EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Macron je sicer leta 2019 dal veto na začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo za članstvo v EU.
»Vprašanje ni, ali naj se razširimo, niti kdaj. Pravo vprašanje je, kako,« je v pogovoru za radio Europe 1 dejala državna sekretarka Boone po vrnitvi iz Moldavije, kjer se je v četrtek skupaj z Macronom udeležila vrha Evropske politične skupnosti, ki povezuje 47 držav.
»Z desetimi državami na čakalni listi bo to velik šok za Evropsko unijo, ki ga bo treba obvladati«, je opozorila.
Tem državam bi bilo treba ne le pomagati pri izvajanju potrebnih reform za vstop v EU, ki je zadnjo večjo širitev doživela leta 2004, ampak se mora tudi unija sama pripraviti na njihov prihod. »To vključuje pregled naših politik, spremembe proračuna in institucij,« je pojasnila in opozorila, da bo to »naloga za naslednje desetletje«.
Širitev pomeni razmislek, »kako se organizirati, da bomo šli naprej. To je majhna revolucija«, je dodala po poročanju AFP.
Pri tem je zagovarjala tudi pomen širitve EU v kontekstu vojne v Ukrajini. »Rusija bije vojno tudi proti nam, vojno dezinformacij, s cenami energije,« je ponazorila. Cilj ruskega predsednika Vladmirja Putina je po njenem prepričanju destabilizirati EU. V takih okoliščinah si mora »evropska družina pomagati«.
Skupno kakih deset držav velja za kandidatke ali potencialne kandidatke za članstvo v EU, vključno z Ukrajino in Moldavijo, pa tudi državami Zahodnega Balkana. Ukrajina in Moldavija sta uradni status kandidatke prejeli junija lani, decembra lani pa tudi Bosna in Hercegovina.
