Netransparentno financiranje
Poročilo razkriva različne primere, ko so bila sredstva, namenjena financiranju boja proti podnebnim spremembam, namenjena projektom, kot so izgradnja premogovnika, širitev hotela, razširitev verige sladoledarnic in širitev letališča. Čeprav ti projekti ne prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, so jih države, ki so jih financirale, še vedno štele za podnebno financiranje, saj do danes ni uradnih smernic, ki bi določale, kateri projekti se lahko sploh označujejo kot projekti, namenjeni boju proti podnebnim spremembam.
Nekatere razvite države pravijo, da bodo nova pravila poročanja, ki bodo začela veljati leta 2024, povečala preglednost in naredila načrtno nepravilno poročanje bolj očitno. Vendar pa nova pravila še vedno ne bodo zahtevala, da razvite države predložijo podrobnosti o posameznih projektih, ki jih podpirajo.
Pomanjkanje preglednosti in odgovornosti pri poročanju o podnebnem financiranju je povzročilo, da so milijarde dolarjev namenili projektom, ki se ne ukvarjajo z globalnim segrevanjem na proaktiven način. V številnih poročilih, ki so jih predložile države, ni podrobnih informacij, zato je tudi težko slediti toku sredstev ali oceniti učinek porabe.
V nekaterih primerih celo vlade prejemnice pravijo, da ne vedo, kaj se je zgodilo s sredstvi za podnebno financiranje, ki naj bi bila porabljena na njihovem ozemlju. Fazle Rabbi Sadeque Ahmed, pogajalec za podnebno financiranje, ki je Bangladeš zastopal pri pogovorih o vplivu podnebnih sprememb, je dejal, da nima pojma, kaj bogate države, kot sta Japonska in ZDA, financirajo v njegovi državi, piše Reuters.
»Resnično ne vem, kaj počnejo,« je dejal. »Če ne predložijo ustreznih poročil, kako naj sploh vemo karkoli o njihovi transparentnosti financiranja,« je dejal.
»Divji Zahod« financiranja – Japonska in Bangladeš
Nekatere države, kot so Združeno kraljestvo, Kanada in Nizozemska, so predložile podrobna poročila, ki so usklajena z njihovimi zelenimi cilji, medtem ko druge ne zagotavljajo dovolj preglednih informacij. Japonska, na primer, je največja plačnica sredstev za podnebne spremembe, vendar se sooča s kritikami, saj razvija projekte, ki temeljijo na fosilnih gorivih ali emisije celo povečujejo.
»To je divji, res divji zahod financiranja. Karkoli sami okličejo za podnebno financiranje, postane podnebno financiranje,« je dejal Mark Joven, podsekretar filipinskega ministrstva za finance.
Kot rečeno, je najbolj sporna financerka Japonska, ki do danes ne zmore transparentno poročati o skoraj tretjini doslej vloženih sredstev. Uradniki japonskega zunanjega ministrstva, ki nadzorujejo financiranje različnih podnebnih ukrepov, niso želeli podrobno opisati nobene od odločitev o financiranju. Po podatkih Reutersovega poročila je za projekte, ki bodo še naprej temeljili na fosilnih gorivih, posodila najmanj 9 milijard dolarjev. Vsaj nekateri od teh projektov povečujejo emisije, namesto da bi jih zmanjševali, vključno z novo 1200-megavatno elektrarno na premog, ki jo japonska podjetja gradijo na otoku Matarbari na jugovzhodni obali Bangladeša. Japonska je do danes Bangladešu posodila najmanj 2,4 milijarde dolarjev v obliki podnebnih sredstev za elektrarno, ki bo predvidoma začela obratovati leta 2024.
Namen projekta Matarbari v Bangladešu, ki ga je Japonska prvotno podprla že več kot deset let nazaj, je odpraviti hudo pomanjkanje električne energije in spodbuditi gospodarsko rast. Bangladeš se je takrat soočal z dnevnim primanjkljajem 2000 megavatov električne energije, kar je privedlo do pogostih in dolgotrajnih izpadov električne energije, ki so sprožili javne proteste.
Japonska agencija za mednarodno sodelovanje (JICA), ki sodeluje pri načrtovanju in financiranju pobude, ocenjuje, da bo elektrarna Matarbari v ozračje letno izpustila približno 6,8 milijona ton CO2. (Ta raven emisij, na primer, presega emisije celotnega mesta San Francisco v letu 2019.) Kljub temu Japonska upravičuje projekt Matarbari kot projekt na področju boja proti podnebnim spremembam zaradi uporabe napredne japonske tehnologije, ki zagotavlja večjo učinkovitost proizvodnje energije in manjše emisije v primerjavi z običajnimi elektrarnami na premog.
Ljudje si zaslužijo več
Glede na opozorilo Svetovne meteorološke organizacije je bilo zadnjih osem let najbolj vročih v zgodovini planeta Zemlja. Poplave so leta 2022 zalile tretjino Pakistana in terjale najmanj 1700 smrtnih žrtev. Zaradi najhujše suše v zadnjih desetletjih na jugu Afrike milijonom ljudi grozi lakota. Znanstveniki tudi trdijo, da je pogostost naravnih katastrof bolj verjetna in intenzivnejša zaradi hitrega segrevanja Zemlje, za katerega pa so v veliki meri krive bogate države in emisije, ki so jih sprostile za pogon svojih gospodarstev. Države v razvoju, ki si prizadevajo za lastno rast, so zdaj pod pritiskom, naj uporabljajo bolj trajnostne vire energije. Ker pa je veliko teh držav v vročem, tropskem podnebju, so tudi nesorazmerno bolj izpostavljene posledicam globalnega segrevanja.
Edina možna pot naprej je, da krmilo boja proti podnebnim spremembam prevzamejo gospodarske velesile, ki pa več kot desetletje po prvi zavezi še niso izpolnile svoje obljube. Po ocenah OECD so leta 2020 zaostale za 16,7 milijarde dolarjev in pričakuje se, da se bo primanjkljaj pokazal tudi, ko se bo izračunal vloženi prispevek za leti 2021 in 2022. Za neizpolnjevanje ciljev ni predvidenih nobenih kazni, razen kritik tistih, ki trdijo, da vlade ne storijo dovolj za boj proti globalnemu segrevanju.
Reutersova raziskava poziva k jasnejšim opredelitvam podnebnega financiranja in večji preglednosti pri poročanju o prispevkih, saj so Združeni narodi nedavno poročali, da je bilo do danes o več kot 65 milijardah dolarjev poročano tako nejasno, da je nemogoče ugotoviti, čemu je bil ta denar namenjen. V nekaterih od teh zapisov ni navedena niti celina, kamor je bil denar poslan. Poročilo poudarja nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam in potrebo po zagotovitlih, da se sredstva usmerjajo v projekte, ki učinkovito blažijo njihove posledice ter se jim prilagajajo. Neuspeh pri doseganju ciljev in pomanjkanje preglednosti pri poročanju o podnebnem financiranju pa prispevata le k dodatnemu skepticizmu in nezadovoljstvu med državami v razvoju ter podžigata kritike aktivistov.
