Zgodbe o ultrabogataših in njihovih emocionalnih mukah so očitno to, kar ta trenutek vleče televizijske gledalce. Na to vsaj stavi HBO, ki je v zadnjih letih sproduciral dve nadaljevanki, ki se dogajata v okolju bogatašev, in obe sta postali uspešnici s kultnim statusom. Beli lotos, mondena kriminalka, začinjena s črnim humorjem, se je odvrtel v dveh sezonah, za jesen je napovedana še tretja. Nasledstvo pa se je v ponedeljek končalo z velikim finalom v svoji četrti sezoni, ki sicer ni podrla vseh rekordov gledanosti zaključnih epizod serij, a je ljubitelje po vsem svetu vendarle vse do konca držala v šahu ugibanja, kdo bo končni zmagovalec in naslednik mogočnega medijskega imperija. Razplet je bil seveda presenetljiv.

Tako kot je bil za ustvarjalca serije Jesseja Armstronga presenetljiv uspeh serije pri gledalcih in še bolj pri kritikih. Leta 2021, se pravi po drugi sezoni serije, je 206 kritikov, ki jih je izbral BBC Culture, serijo uvrstilo na deseto mesto lestvice stotih najboljših televizijskih serij 21. stoletja. Da o trinajstih osvojenih emmyjih niti ne govorimo. Enormen kritiški in gledalski uspeh serije gre delno pripisati njeni vsebini. Gre za zgodbo o družini Roy in njenem medijskem imperiju Waystar Royco, ki ga je ustanovil patriarh družine Logan Roy (igra ga Brian Cox). Ko doživi infarkt, se med njegovimi otroki Kendallom (Jeremy Strong), Romanom (Kieran Culkin), Shiv (Sarah Snook) in Connorjem (Alan Ruck) začne bitka za nasledstvo. Skozi štiri sezone se tako zgodba bolj kot z bogataško ekstravaganco (ki pa je je vseeno dovolj, da se gledalci lahko naslajajo) ukvarja s filigransko analizo emocij otrok, ki so vsak po svoje čustveno poškodovani zaradi dominantne vloge očeta in disfunkcionalnosti družine. Tako je Nasledstvo iz grških tragedij izhajajoča secirka odnosov, hkrati pa odsev sodobne zahodne družbe, kjer je neznosen pohlep gonilna sila dogajanja.

Je Roy Murdoch?

Gledalce je še dodatno pritegnila žgečkljiva podobnost z resnično družino Murdoch. Vzporednic je veliko: od tega, da sta tako Logan Roy kot Rupert Murdoch ostarela medijska velikana, ki svoje otroke spodbujata v boju za nasledstvo, do tega, da sta oba rojena zunaj ZDA (Škotska in Avstralija), da o njunem zapletenem družinskem življenju z večkratnimi zakonskimi zvezami niti ne govorimo. Tudi pri poslih je veliko podrobnosti sumljivo podobnih: oba sta začela s časopisom, oba želita prodati svoj imperij, a obdržati televizijo kot orodje konservativne politične moči, podobne pa so tudi bizarnosti, kot denimo ta, da sta oba na enak način nagovorila svoje zaposlene, tako da sta stopila na škatlo, saj sta manjše rasti. Rupert Murdoch je dejal, da serije ne gleda, je pa precej odmevala podrobnost ločitvenih dokumentov z njegovo ženo Jerry Hall, ki je imela po ločitvi izrecno prepoved stika s producenti serije, ker bi jim očitno lahko posredovala ideje za zgodbo.

Slovenija destinacija za propadlega politika

Serija je bila zelo gledana tudi v Slovenji, saj se je vsakokratna epizoda uvrščala med najbolj gledane vsebine HBO. Za nameček je Slovenija celo nastopila v zadnji sezoni. Ko so drugo sezono snemali na Jadranu, kjer so Royevi z družinsko jahto križarili med Dubrovnikom, Korčulo in Mljetom, nato pa s helikopterjem skočili na sestanek v Sarajevo, so scenaristi gotovo slišali tudi za eksotično Slovenijo. Ta jim je prišla prav, ko je v četrti sezoni najstarejši sin Connor neslavno izpadel iz igre za ameriškega predsednika, a je vseeno poskušal nekaj iztržiti, če bi svoje glasove predal vodilnemu konservativcu. Ponudijo mu veleposlaniško mesto v Somaliji, kar zavrne, nato pa še v »Sloveniji ali Slovaški«. »Mislim, da bom rekel ne Slo-jem,« se odloči Connor in sprejme ponujeni Oman, »Savdsko Arabijo za reveže«. A ko so volitve mimo, se vendarle odloči za Slovenijo, ker je tam »Dunaj za kosilo, Benetke za večerjo in Dubrovnik za zajtrk«. Tako pač o nas razmišljajo milijarderski televizijski liki.