»Če bi Slovence povprašali po najbolj značilnem vinu, bi gotovo prišli do skupnega odgovora: cviček. Cviček je duša Dolenjske in edinstveno slovensko vino, pridelano iz grozdja, ki raste izključno na ozko opredeljenih vinorodnih območjih Dolenjske. Vsaka kapljica je dar dolenjskega sonca in truda človeških rok,« je v monografiji ob 51. Tednu cvička med drugim zapisala lanska, 23. cvičkova princesa Anja Smerke iz Mirne Peči.
Cviček leto za letom dobiva na veljavi in ugledu
Prav temu posebnežu je posvečena tradicionalna prireditev Teden cvička, ki šteje že dobrega pol stoletja, drugo leto zapored pa ga glavni organizator Zavod Novo mesto skupaj s študentsko Cvičkarijo ter Pop Up Wine Festivalom združuje pod enotno streho Festivala cvička. V starem jedru Novega mesta se je odvil minuli konec tedna. In če se cvička nekateri še vedno otepajo, češ da je prekisel, v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu, sploh v zadnjih letih to mišljenje spreminjajo. Cviček, že od leta 2001 zakonsko zaščiten z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP), z novimi metodami pridelave postaja vse bolj in bolj svež, piten in predvsem všečen uporabniku.
Bolj sveže, bolj mladostno, bolj pitno vino in bolj gladko po okusu
Pred tremi leti so namreč na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Novo mesto zagnali projekt tehnološke posodobitve pridelave grozdja in vina za cviček PTP. »Prvi poskusi so pokazali, da je cviček po novi metodi nekoliko svetlejše, bolj 'rozejske' barve, zaradi tega je med vinogradniki in vinarji završalo. V drugem letu projekta smo več pozornosti posvetili tudi barvi in se približali klasični rubinasti barvi cvička. Sledili so poskusi v kleteh, kjer smo s sodobnejšimi načini pridelave dobili moderen tip vina, sadne note v aromi, sveže, mladostno, bolj pitno vino in gladko po okusu. Pri tem niti ne gre toliko za nove pristope, ampak bolj za pozornost pri postopkih pridelave,« je ob letošnji Akademiji cvičkovega turizma dejal Damjan Vrtin, direktor KGZ Novo mesto.
Glavni namen posodobitve pridelave cvička, ne da bi ob tem spremenili ključne parametre glede alkohola, kislin, je torej vplivati na stil vina, da bo bolj sveže, aromatično in s tem všečno potrošniku. »Tudi vinarji in vinogradniki, zapriseženi tradicionalnim metodam pridelave, vse bolj priznavajo, da nove tehnologije pomenijo napredek in boljše vino, čeprav sprva nad novostmi niso bili navdušeni. Ko pa smo jim dali v pokušnjo več različnih vzorcev, so na prva mesta postavili prav tiste, pridelane po novejši metodi,« pravi Vrtin. Tudi na ocenjevanjih cvička v zadnjih letih ugotavljajo, da so med prvimi desetimi kandidati za kralja cvička običajno tri, štiri vina, pridelana po novejših postopkih. Izkazalo se je torej, da so tovrstne postopke, s katerimi dosežejo ohranjanje CO2, s tem pa tudi svežino in aromo, nekateri vinarji uporabljali že prej.
Novi cviček kot izvozna možnost
Cviček na sodoben način že nekaj časa pridelujejo v Kleti Krško, ki sicer v projekt ni bila vključena. Z več kot 800.000 litri na leto velja krška klet za največjega pridelovalca cvička. Po uradnih podatkih se sicer v Sloveniji proda od 3,5 do 4 milijone litrov cvička na leto, po neuradnih dvakrat toliko. »Pridelava cvička po sodobnih tehnologijah je zagotovo prava pot. Je del evolucije v cvičkovi eri, saj se spreminjajo ne le klimatska stanja, ampak tudi navade potrošnikov. Seveda pa je treba paziti, da ob novih tehnologijah ohranimo karakter cvička, da torej ne delamo novega stila vina,« pravi glavni enolog in direktor Kleti Krško Jure Grubar. Kot dodaja, se pri tem tradicionalisti morda počutijo nekoliko ogrožene, češ da tega ne bodo zmogli sami in da posledično ne bodo konkurenčni.
Strah tradicionalistov je odveč
»Zato vsakega z veseljem povabim v svojo klet, da vidi, v kakšnih pogojih pridelujem cviček, pa mi ga ravno tako uspe pridelati po novejši metodi. Z dobro voljo in seveda znanjem to ne bi smela biti težava.« Potrošnik je tisti, ki bo povedal, ali je vino dobro ali ne, dodaja. »V zadnjem letu ali dveh vidimo, da je 'novi' cviček dobra izvozna možnost, na mizi imamo resne ponudbe. Pri stari šoli cvička pa izvoza praktično ni bilo.« Da bi cviček med potrošniki povzdignili na višje mesto, bodo v prihodnje poskrbeli tudi vinski svetovalci, ki so končno dobili svojo sekcijo tudi v Posavju, pravi dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto Lea-Marija Colarič - Jakše. Ob tem so na šoli ustanovili katedro za vinogradništvo in vinarstvo, v pripravi pa imajo tudi magistrski študijski program s tega področja.
