»Mislim, da smo naredili dober dogovor za Republiko Slovenijo,« je v izjavi za medije dejal gospodarski minister Matjaž Han in dodal, da glede na pogodbo vračilo subvencije ni bilo samoumevno. Kot je povedal, so imeli dve možnosti: da tvegajo večletno sodno pravdanje z morebiti negativnim izidom ali pa da dosežejo dogovor.
V pogajanjih so se dogovorili, da bo Magna vrnila subvencijo v celoti, pri obrestih pa se bo upošteval vpliv epidemije covida-19 na potek investicijskega projekta in izvzelo obdobje od 1. aprila 2020 do 31. marca 2022, s čimer družbi ne bo treba plačati obresti v višini 2,9 milijona evrov. Magna bo po dogovoru vrnila celotno dodeljeno finančno spodbudo v višini 18.518.083 evrov in obresti v višini 3.590.297 evrov, skupno pa bo državi vrnila 22.108.380 evrov. Izplačilo bo nakazala v slovenski proračun v 14 dneh od prejema poziva za vračilo, torej v tednu od 12. do 16. junija.
Han: Upoštevati je bilo treba nepredvidljive okoliščine
Han je pojasnil, da je Magna izpolnila določene cilje iz pogodbe o investiciji v lakirnico v Hočah, saj je izvedla načrtovano 5investicijo, zagnala proizvodnjo in zaposlila delavce. Žal pa so, kot je dodal, nastopile nepredvidljive okoliščine, ki so pomembno vplivale na izvajanje investicijskega projekta, kot so pandemija covid-19, rusko-ukrajinska vojna, energetska kriza in motnje v dobavni verigi ter spremenjeni pogoji delovanja avtomobilske industrije.
»Dogovor je pomemben iz dveh vidikov. Da slovenski proračun ni bil v ničemer oškodovan, in da je Magna s tem pokazala odgovorno ravnanje do slovenske države in družbe, kar je obenem pogoj za dobro sodelovanje tudi v prihodnje,« je ocenil Han. Poudaril je, da »ni bilo nobene vezane trgovine«, in dodal, da mu je bilo kot ministru za gospodarstvo pomembno, da »najprej naredimo en korak nazaj ... da lahko morda v nadaljnji zgodbi naredimo dva koraka naprej«.
»Pomembno je, da Magna ostaja v Sloveniji«
Minister Han jepoudaril, da je glede na pomembnost slovenske avtomobilske industrije in mednarodno pozicioniranje Slovenije v tem segmentu, zelo pomembno, da Magna ostaja v Sloveniji. »Magna je četrti največji proizvajalec avtomobilskih delov na svetu. Hkrati pa je nujno, da na tem območju končno zaživi proizvodnja, ki bo z novimi zaposlitvami in višjo dodano vrednostjo v dobrobit te regije in slovenskega gospodarstva,« je dejal minister.
Po Hanovih besedah je ministrstvo z Magno že v pogovorih glede njenih nadaljnjih aktivnosti. »Lahko povemo, da si Magna intenzivno prizadeva za zagon proizvodnje v Hočah. Trenutno ne želim prejudicirati nadaljnjih korakov Magne, vsekakor pa si želimo, da ji uspe najti poslovno priložnosti in v tovarni v Hočah zagnati celovito proizvodnjo vozil. Na nas je, da jim omogočimo čim bolj ugodne pogoje,« je povedal Han.
Kot je dejal, je Magna v naložbo vložila kar 150 milijonov evrov. »Tega kot resno podjetje ne bo pozabila. Naredila bo vse, da bo investicija začela prinašati sredstva. Prav zaradi tega je tudi šla v korekten dogovor z državo,« je še dejal minister
Ob tem je Han izpostavil, da imamo v Sloveniji uspešne primere tujih neposrednih investicij, kot so na primer Lek, Yaskawa, Lonstroff, Bosch, Hisense Gorenje, Carthago, Steklarna Rogaška. »To dokazuje, da je Slovenija odprta tako za domače kot tuje neposredne investicije, jih podpira in zagotavlja ustrezno okolje za njihovo delovanje. Za vsakega investitorja v Sloveniji si želimo, da bi posloval uspešno. Enako želimo tudi Magni,« je zaključil Han.
Hoški župan v dogovoru vidi resnost Magne kot partnerja
Hoški župan Marko Soršak je informacijo z gospodarskega ministrstva, da bo Magna vrnila državno subvencijo skupaj z obrestmi, označil za dobro novico za državo. Hkrati pa poteza Magne kaže, da gre za resnega partnerja, ki na tej lokaciji še vidi priložnost v prihodnosti, je dejal.
Soršak je glede na besede gospodarskega ministra Matjaža Hana, da so uspeli iztržiti še 3,6 milijona evrov obresti, izrazil upanje, da bo država vsaj ta del denarja namenila za izpolnitev memoranduma. S slednjim se je država ob dogovoru z Magno zavezala k nadgradnji kanalizacije med Hočami, Miklavžem in Mariborom, ki bi koristilo tako občanom teh občin kot tamkajšnjim podjetjem. Ministru Hanu bodo zato župani v zvezi s tem poslali dopis ter ga prosili za sestanek, saj so prepričani, da jim je uspelo najti primeren vir financiranja.
Država bi namreč morala že pred časom poskrbeti za nadgradnjo kanalizacije, leta 2021 je vlada po Soršakovih besedah že rezervirala okoli 100.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije, a se tudi to vse doslej še ni uresničilo.
Magna je obljubljala najmanj 1000 delovnih mest v naslednjih petih letih
Magna je, kot je znano, marca nepričakovano ustavila proizvodnjo v hoški lakirnici. Napovedala je, da bo na lokaciji od nekaj več kot 100 ostalo 50 zaposlenih in da nameravajo tam vzpostaviti podporno-razvojno središče za svoje druge lokacije po svetu.
Prihod Magne v Hoče sta leta 2016 napovedala takratni premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, DZ je na predlog vlade sprejel poseben zakon za to investicijo, ki je med drugim omogočal razlastitev lastnikov zemljišč. Vlada je sklep o državni spodbudi sprejela marca 2017, izvedba investicije - ki je predvidevala najmanj 1000 delovnih mest v naslednjih petih letih, pri čemer je prva faza predvidevala zaposlitev 400 delavcev - pa se je zaradi nasprotovanja okoljskih organizaciji, ki so nasprotovale sečnji tamkajšnjega gozda in postavitvi lakirnice na kmetijske površine, zamaknila.
Agencija za okolje je avgusta 2017 Magni izdala okoljevarstveno soglasje, a so se okoljske organizacije na to pritožile. Magna je zato posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa, a se to doslej ni zgodilo. Ker je investitorjem jeseni uspelo skleniti dogovor z okoljevarstveniki, je okoljevarstveno soglasje postalo pravnomočno, Magna pa je kmalu zatem prejela tudi gradbeno dovoljenje. Marca 2019 so začeli s poskusno proizvodnjo, tovarno pa so slovesno odprli julija istega leta.
Delavci so bili ob napovedi ustavitve proizvodnje marca letos presenečeni. Ob neuspešnem dogovarjanju o pogojih za izvedbo programa presežnih delavcev so napovedali protestni shod pred lakirnico v Hočah, a se ga je udeležila le peščica zaposlenih. Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak je ocenil, da je vodstvu podjetja očitno uspelo prestrašiti delavce z grožnjami.
