Največja opozicijska stranka SDS v svojih priporočilih predlaga 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin za vse in dodatno enoodstotno uskladitev za upokojene do vključno leta 2011, s čimer bi vlada sledila predlogu sveta pokojninskega zavoda. Ob tem naj bi vlada do 30. junija pripravila zakonski predlog, ki bi bil podlaga za dvig vseh pokojnin, še posebej tistih do višine 1500 evrov.
Do 1. julija pa naj bi odpravila zakonski pogoj za varstveni dodatek, po katerem je obvezna izjava o otrokovem premoženju, ki potrjuje, da otrok ne more preživljati staršev. Hkrati bi do istega datuma pripravila spremembe, po katerih bodo vdovske pokojnine izplačane vsaj v višini zneska zagotovljene pokojnine.
Odbor DZ za delo na včerajšnji nujni seji ni sprejel predlaganih priporočil. Za predlagana priporočila je glasovalo pet poslancev, proti pa deset.
Ministrstvo za delo: Rešitev se je treba lotiti preudarno in odgovorno
Poslanka SDS Karmen Furman je v imenu predlagateljev opozorila, da po letu dni od nastopa nove vlade kar 39 odstotkov upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. »Čeprav so se koalicijske stranke zavezale, da bodo zagotovile dostojne pokojnine, so upokojenci vse bolj revni. V svoji stiski so prisiljeni zbirati podpise, da bi dobili, kar so si zaslužili,« je povedala, in dodala, da se zgolj od obljub ne da živeti.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je povedal, da se je treba problemov upokojencev lotiti preudarno in odgovorno, brez hujskaštva. Po njegovi oceni ne potrebujemo več parcialnih rešitev, ampak celovito pokojninsko reformo, ki jo bo treba doreči v socialnem dialogu. Opozoril je, da zadeve niso enoznačne in da vsi upokojenci niso v enakem položaju. Ukrepi morajo biti usmerjeni v reševanje najbolj ogroženih, med katerimi je izpostavil upokojence, ki nimajo polne delovne dobe, ter samske in invalidske upokojence.
Feketija je pojasnil, da bo vlada izhodišča za pokojninske spremembe predstavila v začetku drugega polletja, sam zakon pa da bo v skladu z obljubami vlade sprejet do konca leta 2024. Zahtevo o zagotovljeni pokojnini v višini 700 evrov bo, kot je dejal, vlada izpolnila s 1. novembrom letos, enako bo veljalo tudi za vdovske pokojnine. Obljubo iz koalicijske pogodbe, po kateri bi zagotovljene pokojnine presegale prag tveganja revščine za 10 odstotkov, kar bi pomenilo dvig na 910 evrov, pa bo po njegovih besedah treba doseči postopoma. Za njeno ureničitev bi namreč potrebovali dodatnih 1,1 milijarde evrov letno, kar je pa je v sedanjih razmerah neuresničljivo.
Feketija je ob tem pojasnil, da v koaliciji nasprotujejo priporočilu SDS o 3,5-odstotni izredni uskladiti pokojnin za vse zato, ker tak ukrep ne rešuje revščine med upkojenci. »Če bi to storili, bi se najrevnejšim upokojencem pokojnine zvišale le za 11 evrov, tistim z najvišjimi pokojninami pa za več kot 120 evrov. To bi hkrati pomenilo, da bi za 97 tisoč najrevnejših upokojencev namenili 1,5 milijona evrov mesečno, za 90 tisoč najbolj premožnih pa 5,15 milijona evrov,« je dejal.
Priporočilo SDS o uvedbi 13. pokojnine in letnega dodatka bo po besedah Feketije stvar pogajanj, glede odprave zakonskega pogoja za varstveni dodatek, po katerem je obvezna izjava o otrokovem premoženju, pa je dejal, da v koaliciji v tej smeri že razmišljajo in tudi pripravljajo rešitve.
V koaliciji poudarjajo ukrepe za boljše pokojnine, po mnenju opozicije ti niso zadostni
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v opoziciji po pričakovanjih podprli predloge priporočil. Andrej Kosi iz SDS, ki je predstavil stališče SDS, se je ob 1,8-odstotni predčasni uskladitvi pokojnin novembra in decembra v skladu z rebalansom državnega proračuna vprašal, ali je »norčevanje lahko sploh še večje« Inflacija je namreč po njegovem opozorilu desetodstotna.
Po mnenju NSi, ki ga je posredoval Aleksander Reberšek, pa mora tisti, ki je vse življenje delal, na jesen življenja živeti dostojno in neodvisno. »Kdor je v pokojninsko blagajno vplačal več, ima višjo pokojnino, saj imamo različne višine prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,« je spomnil. Proti revščini v starosti, ki največkrat prizadene ženske, pa se je treba po njegovem opozorilu aktivno boriti.
V koaliciji so bili medtem kritični do predlaganih priporočil, hkrati pa so poudarili aktivnosti vlade na obravnavanem področju. V SD so tako spomnili na predlog novele pokojninskega zakona, ki ga je vlada pripravila v četrtek. Med drugim uvaja zagotovljeno vdovsko pokojnino, ki bo znašala toliko kot zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe, od novembra letos torej 700 evrov, kolikor za zagotovljeno pokojnino za takšno delovno dobo predvideva koalicijski sporazum, je dejal Soniboj Knežak iz SD. Kot je nadaljeval, so parcialne rešitve SDS na prvi pogled sicer všečne, vendar je potrebna poglobljena obravnava posameznih vprašanj. Če izplačane pokojnine ne bodo temeljile na preteklem aktivnem delu, se bo sistem po njegovem svarilu porušil.
Po opozorilu Levice bo treba na področju starejših najprej ustrezno urediti področje dolgotrajne oskrbe. Zdaj denimo za bivanje v domu starejših plačujejo že celo vnuki stanovalcev, ne le otroci, je dejal Miha Kordiš iz Levice. Po ureditvi dolgotrajne oskrbe pa se bodo intenzivno lotili prenove pokojninskega sistema, pri čemer se bo treba po poslančevih besedah še zlasti osredotočiti na dvig pokojnin. Kot je opomnil, zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe, ki zdaj znaša 687 evrov, od 1. novembra pa bo 700 evrov, ni »kakšna bogatija«.
V Svobodi pa so pojasnili, da izredni uskladitvi pokojnin v višini 3,5 odstotka v tem trenutku upravičeno niso naklonjeni. Prejemnikov najnižjih pokojnin, ki so najbolj izpostavljeni inflaciji, namreč tak ukrep v resnici ne bi naslovil, je dejal Bojan Čebela iz Svobode. Pač pa se je vlada po njegovih navedbah odločila za sprejetje več ukrepov, vrednih 100 milijonov evrov, s katerimi bi izboljšali položaj najbolj ranljivih v družbi. Tako bo denimo delo invalidov za krajši delovni čas vrednoteno enako kot za poln delovni čas.
