Nepreslišano: Meta Černoga, novinarka
V medijih se že dalj časa pojavlja nova skovanka, angleško imenovana »shrinkflation« oziroma slovensko skrčflacija. Ta pojav se je zadnja leta očitno pritihotapil tudi v zdravstvo, saj bolniki za enako vsoto denarja dobimo bistveno manj. V teoriji pravic sicer ne krčijo, a ko človek potrebuje zdravnika, kaj hitro ugotovi, da bo nanj čakal nedopustno dolgo ali pa si ga bo moral dodatno plačati sam. Zavarovanja, ki jih davkoplačevalci plačujemo za zdravje, ne zadostujejo več za vse potrebe. To so ugotovili tudi v dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnicah, ki so druga za drugo začele dvigovati cene. Po sedanjih izračunih bi zavarovanci morali plačati 44,78 evra, če bi želeli enake storitve kot do zdaj.To lahko verjamemo, vendar težko razumemo, da so se cene dvignile, bolniki pa tega ne občutijo. Če so pred korono še lahko normalno prišli do svojega osebnega zdravnika, imajo zdaj mnogi le »rezervnega«. Tisti, ki sicer imajo svojega osebnega zdravnika, pa pripovedujejo o tem, da obravnava poteka samo še po elektronski pošti, osebni stik je redek. Do specialistov, ki so prav tako podražili svoje storitve, je čedalje težje priti. Čeprav so bila lani zaradi interventnih ukrepov plačana vsa opravljena zdravljenja, se vrste – kako zanimivo – le še podaljšujejo. Denar ne reši vsega, je za Dnevnik prejšnji teden povedal primarij Matija Cevc in pristavil, da je treba denar, ki prihaja v zdravstvo, plasirati premišljeno. Prav te premišljenosti pa zdravstvenemu ministru manjka. Z rokohitrskimi potezami gasi ogenj malo tu, malo tam, a nikjer tako dobro, da se ogenj ne bi ponovno razplamtel. Nedeljski dnevnik