Nared je univerzitetni diplomirani zgodovinar in doktor znanosti ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti direktorja Arhiva RS. Diplomiral in doktoriral je na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Od leta 1998 je zaposlen v Arhivu RS, kjer je 15 let skrbel za starejše arhivske fonde s področja deželne uprave, nekatere tematske zbirke ter osebne fonde in zbirke. Zadnjih deset let je bil namestnik direktorja, zato dobro pozna delovanje arhiva, zaposlene strokovnjake in izzive, ki so pred njimi, še piše v sporočilu za javnost.
Vlada spremenila in dopolnila sklep o ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Vlada je danes spremenila in dopolnila sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije zaradi, kot so zapisali v sporočilu za javnost, »racionalizacije in zmanjševanja stroškov poslovanja, izboljšanja organizacije dela, kadrov in načela gospodarnosti upravljanja z nepremičninami in transparentnosti«.
Del stavbe na Poljanski cesti 40 se tako izloči iz nepremičnin, ki so bile dane Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v upravljanje kot del javne infrastrukture na področju kulture, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. V delu stavbe na Poljanski cesti naj bi sicer po prenovi prostore dobil Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila prejšnja vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše.
Akt o ustanovitvi muzeja se je spremenil tudi zaradi sklenjene pogodbe med Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije in vlado o prenosu solastniškega deleža iz muzeja na državo na nepremičnini parcele v Spodnji Šiški.
Hkrati se v aktu o ustanovitvi muzeja spremenita odpiralni čas in akronim muzeja. Skrajšano ime Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije je torej MNSZS, še piše v sporočilu za javnost.
Vlada je sklep o ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na podlagi katerega sta se javni zavod Muzej novejše zgodovine Slovenije in javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve združila v javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, sprejela 19. januarja. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil nato 13. februarja vpisan v sodni register.
Vlada sprejela program odprave posledic škode zaradi lanskih septembrskih poplav
Vlada je na današnji seji sprejela program odprave posledic škode zaradi poplav med 15. in 18. septembrom lani. Za izvedbo programa bo skupaj namenjenih 14,7 milijona evrov, so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Kot so pojasnili, je program škode na stvareh zaradi poplav lanskega septembra na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pripravilo ministrstvo za naravne vire in prostor.
Ob tem so dodali, da bo država sredstva za izvedbo programa v tem letu, to je do višine 6,04 milijona evrov, do uveljavitve rebalansa proračuna za leto 2023 zagotovila v okviru sredstev iz proračunske rezerve.
Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode, do katere lahko pride v nadaljevanju, če se z zakonom opredeljeni ukrepi ne bi izvajali, so še navedli.
Poplave septembra lani so najbolj prizadele zgornje Pokolpje, torej občini Osilnica in Kostel, nekaj škode pa je bilo tudi drugod po Sloveniji, predvsem v zahodnem in južnem delu države.
Vlada soglaša z omejitvami vpisa za 104 študijske programe
Vlada je na današnji seji sprejela sklep o soglasju k omejitvam vpisa in povečanju števila razpisanih mest v 104 dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2023/2024. Vlada je izdala tudi uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.
Pristojni organi visokošolskih zavodov so sprejeli sklepe o omejitvi vpisa za skupaj 104 študijske programe oziroma smeri in načine študija, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Univerza v Ljubljani je za sedem študijskih programov z omejitvijo vpisa predlagala povečanje rednih vpisnih mest. Na enovitem magistrskem študijskem programu medicina na medicinski fakulteti z 205 na 220, na interdisciplinarnem univerzitetnem programu prve stopnje računalništvo in matematika na fakulteti za računalništvo in informatiko ter fakulteti za matematiko in fiziko s 40 na 44, na univerzitetnem dvopredmetnem programu prve stopnje prevajalstvo - slovenščina - angleščina na filozofski fakulteti pa z 11 na 16.
Na univerzitetnem programu prve stopnje človek in medosebni odnosi na teološki fakulteti so na smeri zakonska in družinska terapija ter svetovanje dvignili število vpisnih mest s 15 na 25, na univerzitetnem programu prve stopnje glasbena umetnost na akademiji za glasbo s 60 na 65 mest, na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje prometna tehnologija in transportna logistika na fakulteti za pomorstvo in promet s 60 na 69 in na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje geodetsko inženirstvo in upravljanje nepremičnin na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pa s 30 na 37.
Univerza v Mariboru je na enem študijskem programu z omejitvijo vpisa predlagala povečanje rednih vpisnih mest, in sicer na enovitem magistrskem študijskem programu splošna medicina na medicinski fakulteti s 106 na 110, izhaja iz sporočila po seji vlade.
Vlada je izdala tudi uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Gre za uvajanje raziskovalnih politik evropskega raziskovalnega prostora v slovenski raziskovalni prostor, kar je skladno z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.
»Slovenija na področju odprte znanosti zaostaja, zato gre za zelo pomembno uskladitev Slovenije, ki ji bo bistveno povečala mednarodno konkurenčnost na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti,« so zapisali na ministrstvu.
Uredba vključuje zlasti odprt dostop do znanstvenih rezultatov (znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov ipd.) po načelu odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno. Vključuje tudi uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Uredba v zvezi z odprtim dostopom določa, da morajo financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki delujejo v Sloveniji, v okviru pogojev za sofinanciranje iz javnih virov, torej iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov ali virov lokalnih skupnosti, kadar je to enako ali večje od 50 odstotkov, zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki.
V avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij uredba po zagotovilih ministrstva ne posega, saj omogoča vso raznolikost objav brez omejitev. Tu je uvedena še novost, da sredstva za odprto dostopne objave ne zagotavljajo več izvajalci iz sredstev sofinancirane raziskave, temveč te stroške prevzame financer iz drugih virov.
Uredba prav tako določa obveznosti financerjev pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja ter pri odločitvah o sofinanciranju, v smeri kvalitativnega vrednotenja.
Uredba predvideva postopni prehod v delovanje po načelih odprte znanosti - tako za prilagoditev delovanja, kot tudi infrastrukturno podporo, so še dodali na ministrstvu.
Vlada podaljšala rok za izvedbo sofinanciranih investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na podlagi neposrednih pogodb
Vlada je podaljšala rok za izvedbo investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki se sofinanciranjo na podlagi javnega razpisa, izvedenega v lanskem letu za leti 2022 in 2023. Nekateri upravičenci planirajo večje investicije, katerih časovnice izvedbe presegajo postavljene okvirje, zato rok podaljšujejo do 30. novembra 2028.
Vlada se je seznanila s poročilom komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč za lani
Vlada se je danes seznanila s poročilom o delu komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč v letu 2022. Kot so zapisali po seji vlade, je omenjeno leto glede izvedbe nalog komisije pomembno zaznamoval prekop žrtev iz grobišča Jama pod Macesnovo gorico, ki je bil zahteven, tako izvedbeno kot tudi finančno.