Pomembno je, da odločevalci predvidijo čas oziroma sredstva za ustrezen prenos znanj in razvoj ter vzdrževanje sodelovalnih delovnih odnosov. Pomembno je tudi, da se ne samo številčno, temveč tudi vsebinsko okrepi in reorganizira delo svetovalnih služb. Pozivajo, naj zato k prenovi programskih smernic ne povabijo le predstavnikov šolstva, ampak tudi sociale in zdravstva, so zapisali v sporočilu za javnost po sredini novinarski konferenci.
Socialna zbornica Slovenije je aprila ustanovila sekcijo za vzgojo v skupnosti z namenom vzpostavitve dialoga in doseganja konsenza o učinkovitih rešitvah med strokovnjaki. Menijo, da je v času povečanega medvrstniškega nasilja in neobvladljivosti vzgojne problematike strokovnjake nujno povezati, so sporočili.
Strokovni delavci v praksi opažajo, da so potrebe, ki se kažejo na področju vzgojne problematike, presegle kapacitete, ki so na voljo. Več pozornosti bi bilo treba nameniti preventivnemu delovanju javnega sistema vzgoje in izobraževanja, enako velja za zdravstveni sistem, saj se omenjene anomalije sicer kažejo v neobvladljivih izzivih socialnega varstva, so povzeli besede strokovne delavke Socialne zbornice Slovenije Meri Rožac.
V sekciji za vzgojo v skupnosti si bodo prizadevali za aktivno vključevanje vseh strokovnjakov, ki delujejo na področju vzgoje oz. se vanj vključujejo in ki si želijo sprememb v smeri večje socialne pravičnosti.
Predsednica sekcije Ajda Erjavec je v sredini izjavi za medije povedala, da se kadrovske in vzgojne krize v šolstvu ne naslavlja dovolj učinkovito. »Namesto investiranja v opolnomočenje kadrov se denar usmerja v papirnate reforme ter ukrepe, ki na dolgi rok povečujejo razlike v akademski uspešnosti med otroki in mladino, ki jih je mogoče pripisati vplivu socialno-ekonomskega statusa njihovih družin,« je dejala.
Medtem ko se položaj in ugled strokovnih delavcev slabšata, naraščajo zahtevna vzgojna problematika in različne sistemske krivice, ki še dodatno načenjajo duševno zdravje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, je še opozorila Erjavec.
Ob napovedanih prenovah v šolstvu v sekciji ugotavljajo še, da kakovosti slovenskega šolstva ne bodo rešile brezplačna malica, digitalizacija in nadgradnja znanja tujih jezikov. »Bistveno bolj pomemben je razmislek o celostnem razvoju posameznika ter o vlogi, ki naj bi jo pri tem imel javni vzgojno-izobraževalni sistem in zaposleni v njem,« so še zapisali.