Po dolgem obdobju ugibanj, kdaj in kako se bo zgodilo, je Donald Trump vendarle dobil pričakovanega največjega tekmeca za predsedniško nominacijo republikanske stranke na volitvah prihodnje leto. To je guverner Ron DeSantis, ki je lani na Floridi dobil nov mandat z največjo volilno razliko v več kot štiridesetih letih ter tako pomolil glavo visoko iz političnega povprečja. Postal je vroče ime, ameriški politiki pa takšnih priložnosti za naskok na višji položaj običajno ne izpustijo iz rok, saj se lahko razmere hitro obrnejo.
Štiriinštiridesetletni konservativni DeSantis, nekdanji kongresnik in vojaški pravnik, ki je služil tudi v zaporu v Guantanamu na Kubi, je včeraj pri zvezni volilni komisiji vložil kandidaturo. Javno pa se jo je odločil napovedati v duhu časa – na družbenih omrežjih, v pogovoru, ki ga je imel napovedanega ponoči po našem času, s podjetnikom in lastnikom Twitterja Elonom Muskom in s prenosom na twitterjevi zvočni platformi.
Odmevni spor z Disneyjem
DeSantis velja za politika, ki je po stališčih blizu Trumpu, vendar brez bremena velikih škandalov. Leta 2015 je bil v predstavniškem domu kongresa eden od ustanoviteljev Freedom Caucusa, najbolj konservativnega in desnega poslanskega kluba, ki je izšel iz gibanja čajank, kasneje pa je zvesto podpiral Trumpa. Zadnje čase je sploh veliko pozornosti namenjene DeSantisovim politikam na Floridi. Letos je šolnikom prepovedal pogovore z učenci in dijaki o spolni identiteti. Te politike se je prijelo poimenovanje Ne reci gej, največja ameriška organizacija za pravice skupnosti LGBTQ pa zdaj celo odsvetuje pot na Florido.
Prepovedali so tudi poučevanje kritične rasne teorije. Ko se je podjetje Disney temu uprlo, se je DeSantis z njim zapletel v odmeven spor. Posegel je v strukturo oblasti v posebnem okrožju na Floridi, kjer stoji zabaviščni park in kjer si je Disney v 60. letih zagotovil davčne olajšave in avtonomijo. Aprila je DeSantis podpisal zakon, ki dovoljuje prikrito nošenje orožja v javnosti vsakomur, ki je upravičen do posesti orožja, za kar je bilo doslej potrebno posebno dovoljenje. Zaostril je zakone o pravici do splava. Kot zagovornik stroge politike do nezakonitih priseljencev je bil med tistimi republikanskimi guvernerji, ki so dali nezakonite priseljence prepeljati v zvezne države ne severovzhodu, kjer vladajo demokrati.
Zaslovel je tudi s svojim pristopom med epidemijo covida-19, ko je nasprotoval ostrim ukrepom. Podjetjem, šolam in vladnim ustanovam je prepovedal zahtevati dokazila o cepljenju, zavrnil je obvezno nošenje mask in hitro odpravil omejitve gibanja. Sončna država je bila po številu umrlih vseeno nekje v ameriški sredini, ko so podatke prilagodili starosti (na Floridi živi nadpovprečno število starejših), ekonomija se je hitro pobrala in zacvetela, brezposelnost pa je trenutno 2,6-odstotna, 0,8 odstotka pod ameriškim povprečjem.
Za zdaj velika prednost bivšega predsednika
Po splošnih ocenah se bo boj za republikansko predsedniško nominacijo odvil med Trumpom in DeSantisom, čeprav bo kandidatov precej več – računajo vsaj na kakšnih deset, med njimi na Trumpovega podpredsednika Mika Pencea, ki naj bi kampanjo napovedal v prihodnjih tednih, kar so že storili Trumpova veleposlanica pri OZN Nikki Haley in še nekaj drugih. Čeprav DeSantis še ni bil kandidat, so različne ankete že doslej merile njegovo priljubljenost. V povprečju Trump v njih vodi za 34,4 odstotne točke po podatkih portala Real Clear Politics (55,5 proti 21,1 odstotka). Nihče od preostalih (potencialnih) republikanskih kandidatov ne presega petih odstotkov.
Trump DeSantisa vseeno ne podcenjuje in ga ima že dolgo na radarju. Začelo se je s tem, da mu je podelil vzdevek, kot je odmevno počel v kampanji leta 2016 – zanj je Ron DeSanctimonious (Licemerski). Trump je namreč DeSantisa podprl, ko se je ta leta 2018 na Floridi prvič potegoval za guvernerski položaj. Takrat je šlo zelo na tesno, saj je zmagal za manj kot pol odstotne točke, zato Trump trdi, da je bila njegova podpora odločilna in da DeSantis ne bi smel kandidirati proti njemu, ampak mu biti hvaležen. Za napade nanj je Trumpov predvolilni odbor (PAC) z oglasi porabil že več kot petnajst milijonov dolarjev, kar je več kot za podporo kandidatom za senatorje, ki jih je podpiral na lanskih kongresnih volitvah.
Ti pa se niso odrezali pretirano dobro in tu je DeSantis našel enega svojih argumentov, namreč da prinaša podobno politiko kot bivši predsednik, da pa ne prinaša škandalov in nepriljubljenosti med širšo populacijo, ampak možnost zmage, ki jo republikanci na zvezni ravni pogrešajo od Trumpove presenetljive leta 2016. DeSantisa zdaj med drugim čaka naloga, da s tem argumentom, ki je že prepričal precej vplivnih finančnih donatorjev, poseže v volilno bazo stranke, ki je večinsko na strani Trumpa, pa tudi, da se predstavi širši ameriški javnosti, ki o njem ne ve veliko, njegovega glavnega tekmeca pa pozna do obisti.
