Turški volilci se bodo v nedeljo odpravili na drugi krog predsedniških volitev, na katerega se z boljšega izhodiščnega položaja zmagovalca prvega kroga podaja aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vodja opozicije in Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu v drugi krog vstopa z bremenom drugouvrščenega. V opozicijskih vrstah so ga v volilni noči že videli kot zmagovalca, a se je nato jeziček premaknil na stran Erdogana, ki si želi v svoji predsedniški palači tisočih soban v Ankari preživeti nadaljnjih pet let.
Razočaranje in upanje
»Erdogan ni spremenil svoje volilne kampanje. Jo je pa močno spremenil Kilicdaroglu. Sporočila ljubezni, enotnosti in miru, s katerimi je zaznamoval kampanjo pred prvim krogom, so se pred drugim spremenila v nacionalizem,« ugotavlja Asena Günal, vodja turške nevladne organizacije Anadolu Kültür, katere ustanovitelj Osman Kavala je že leta zaprt zaradi domnevnih poskusov strmoglavljenja oblasti. Evropsko sodišče za človekove pravice je od Turčije zahtevalo njegovo takojšnjo izpustitev, pa ni nič zaleglo.
Günalova navaja zagovarjanje izgona sirskih beguncev kot eno od zaostrenih politik Kilicdarogluja, s katero zdaj poskuša pridobiti nacionalistične volilce in nad katero so razočarani v levih, mirovniških in civilnodružbenih krogih. Včeraj je z voditeljem nacionalistične Stranke zmage sklenil dogovor o podpori njegovi predsedniški kandidaturi. V zameno pa je moral v sedem točk obsegajočem dogovoru z njenim voditeljem Ümitom Özdagom privoliti v politiko izgona vseh sirskih beguncev in prosilcev za azil v letu dni. Tako je še zaostril svoja stališča iz prvega kroga volitev, ko so mnogi ocenjevali, da ne misli resno in samo poskuša pridobivati glasove. Nacionalisti, med njimi tudi Özdag, trdijo, da je v državi 13 milijonov beguncev in migrantov, uradne statistike ZN pa govorijo o štirih milijonih sirskih beguncev, čeprav jih je verjetno veliko več, prav tako drugih migrantov.
»Kilicdaroglujev premik je močan. Bori se za glasove dveh majhnih nacionalističnih strank. Toda tu se sprašujemo, ali bo tako uspel obdržati glasove Kurdov,« pravi Günalova in opozarja, da so nacionalistične stranke praviloma protikurdsko usmerjene. Ali so ocene Kilicdaroglujevega tabora pravilne, Günalova noče ugibati. Priznava pa, da so v levem in civilnodružbenem taboru nad Kilicdaroglujem razočarani in da so zaradi njegovih ostrih nacionalističnih politik izgubili zaupanje vanj.
Zaupanje se je začelo krhati že v volilni noči, ko so iz tabora CHP dobivali nepravilne podatke o volilnem rezultatu. Njihov sistem vzporednega beleženja glasov ni deloval, ocenjuje Günalova, ki pa si še vedno želi, da bi Kilicdaroglu v nedeljo v volilni tekmi proti Erdoganu, ki se poskuša prikazovati kot politik kontinuitete, zmagal. »S Kilicdaroglujem se lahko kregamo in borimo tudi za sirske begunce. Z njim lahko upamo, da bo sodstvo postalo neodvisno in bodo nezakonito priprti zaporniki izpuščeni,« tudi s skrbjo za usodo Kavale razmišlja Günalova.
Razdeljen nacionalistični tabor
Kilicdaroglu si je z dogovorom z Özdagom gotovo zagotovil del nacionalističnih glasov. Vprašanje je, ali bo to dovolj za zmago. Veliko je odvisno od tega, ali bo uspel obdržati volilne glasove iz prvega kroga, in od volilne udeležbe. Včeraj je bil Kilicdaroglu prešerne volje. »Dobri dnevi so pred nami,« je ocenjeval. Precejšen delež nacionalističnih glasov bo verjetno romal tudi k Erdoganu, saj ga je pred dnevi podprl v prvem krogu volitev tretjeuvrščeni kandidat Sinan Ogan, ki je dobil dobrih pet odstotkov glasov.
Nacionalistični tabor je tako razdeljen in to se bo po oceni dr. Berka Esna, političnega analitika z univerze Sabanci, pokazalo tudi pri porazdelitvi glasov na volilno nedeljo. »Nacionalistični glasovi se bodo verjetno porazdelili med tri tabore: dve odstotni točki volilcev od petih odstotkov glasov, ki jih je dobil Sinan Ogan, ne bo šlo volit, ker jih ne prepriča noben kandidat. Preostale tri odstotne točke volilcev pa se bodo enakomerno porazdelile med oba kandidata.«
Obrnjene vloge
Tudi Esen ocenjuje, da je Kilicdaroglujev tabor v drugem krogu volilne kampanje snel rokavice. »Drugi krog kampanje je bil bistveno drugačen od prvega. V prvem sta Erdogan in vladajoče zavezništvo uporabljala retoriko delitev in demonizirala Kilicdarogluja. Predstavljala sta ga kot voditelja, ki v nasprotju z nacionalnimi interesi sodeluje s PKK (Kurdsko delavsko stranko). Te laži so širili tudi nacionalni mediji. To je očitno prineslo velik uspeh, saj je Erdogan Kilicdarogluja premagal z naskokom petih odstotnih točk.«
Po Esnovi oceni opozicija sedaj ostro vrača udarec in uporablja podobne negativne prijeme. »Erdoganovo kampanjo obtožujejo, da temelji na lažeh, kar verjetno drži. Prikazujejo ga kot voditelja, ki se je pogajal s Kurdi in PKK ter je poskušal njenega voditelja Abdulaha Ocalana spraviti iz zapora. Strategija opozicije se je popolnoma spremenila,« pravi Esen. Günalova je hkrati opazila, da je Kilicdaroglu spremenil tudi formo nastopanj: »Iz dedku podobnega toplo nasmihajočega se politika se je spremenil v trdega turškega moža. Vendar mu ta podoba ne pristaja. Vprašanje je, ali lahko volilce prepriča s to spremembo.«
