»Strinjali smo se, da si ne moremo privoščiti čakanja na začetek veljavnosti zakona o umetni inteligenci in da si bomo skupaj z vsemi razvijalci umetne inteligence prizadevali za uvedbo prostovoljnega pakta,« je po pogovorih z generalnim direktorjem družbe Google Sundarjem Pichaiem v Bruslju Breton zapisal na Twitterju.
Breton pričakuje, da bo tehnologija spoštovala evropska pravila glede varstva podatkov, spletne varnosti in umetne inteligence.
»V Evropi se ne more izbirati. Vesel sem, da se Sundar Pichai tega zaveda in da je zavezan k spoštovanju vseh pravil EU,« je zapisal.
Evropska komisija je aprila 2021 predlagala sploh prvi evropski pravni okvir za uporabo umetne inteligence, ki naj bi zavaroval varnost in pravice ljudi in podjetij ter obenem spodbudil naložbe v tehnološki razvoj in inovacije. Od pojava spletnega orodja ChatGPT, ki ga je ustvarilo ameriško podjetje OpenAI, je to vprašanje postalo še bolj aktualno.
Tudi v primeru, da bi bil zakon sprejet do konca letošnjega leta, se bo začel uporabljati »ne prej kot konec leta 2025«, je ocenil Breton. Kot je dodal, želi k razpravi o prostovoljnih pravilih pritegniti »veliko število evropskih in neevropskih akterjev«.
»Nekaj splošnih pravil že poznamo. Veliko stvari bi bilo mogoče izvesti, ne da bi bilo treba sprejeti zakon,« je dejal, kot primer pa navedel zagotovitev, da slike, ki jih ustvari umetna inteligenca, vsebujejo oznake, da jih je ustvarila umetna inteligenca.
Odbora Evropskega parlamenta, pristojna za notranji trg in državljanske svoboščine, sta sredi maja potrdila osnutek pogajalskega izhodišča o aktu o umetni inteligenci. V njem je zapisano, da bi sisteme umetne inteligence nadzorovali ljudje, da bi bili varni, transparentni in okolju prijazni.
O osnutku stališča, ki sta ga potrdila odbora, bo Evropski parlament predvidoma glasoval na plenarnem zasedanju sredi junija. Nato bo lahko začel pogajanja s Svetom EU, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel že decembra lani.
