»Noč ni bila povsem mirna. Bilo je veliko število napadov z brezpilotnimi letalniki,«je na družbenih medijih objavil Vjačeslav Gladkov in dodal, da žrtev ni bilo. Po njegovih besedah je v napadih nastala gmotna škoda v samem mestu Belgorod kot tudi drugih mestih v regiji. Poškodovani so bili avtomobili, hiše in upravne zgradbe. V okrožju Grajvoron je bil poškodovan plinovod, pri čemer je izbruhnil manjši požar. Ruska protiletalska obramba je večino dronov onesposobila, je še sporočil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
O novih napadih na Belgorod poročajo po tem, ko so ruske oblasti sporočile, da je v ponedeljek domnevna ukrajinska diverzantska skupina vdrla na ozemlje Belgoroda, pri tem pa so izbruhnili spopadi z ruskimi silami. V torek je obrambno ministrstvo v Moskvi sporočilo, da je bila skupina uničena, pri čemer naj bi ubili več kot 70 borcev skupine. Spopadi so terjali tudi žrtev med civilisti, več ljudi je bilo ranjenih. Odgovornost za napade so prevzeli člani dveh protikremeljskih skupin, legije Svoboda Rusije in Ruskega prostovoljnega korpusa, medtem ko je Kijev zanikal vpletenost Ukrajine.
V napadu na Belgorod uporabljena najmanj tri ameriška oklepna vojaška vozila
Ameriški časnik New York Times je medtem poročal, da naj bi bila v napadu na Belgorod uporabljena najmanj tri ameriška oklepna vojaška vozila. Dve od teh vozil, znanih kot MRAP (Mine-Resistant Ambush Protected), je očitno zaplenila ruska stran, je v torek zapisal časnik na podlagi analize fotografij in videoposnetkov, objavljenih med drugim na Telegramu. Pri tem sicer ni jasno, kako so se proukrajinski napadalci dokopali do teh vozil in kako so končala v ruskih rokah, je še poročal časnik, ki navaja, da so ZDA ukrajinski vojski dale na voljo več sto teh vozil.
New York Times je navedel tudi izjavo tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Matthewa Millerja, ki je dejal, da so »trenutno skeptični glede resničnosti teh poročil«. ZDA po njegovih besedah ne spodbujajo ali omogočajo napadov na ozemlju Rusije, kar so povsem jasno dali vedeti. »Toda kot smo tudi rekli, je na Ukrajini, da se odloči, kako bo vodila to vojno,« je dodal.
Obmejna regija Belgorod je bila od začetka ruske invazije na Ukrajino že večkrat tarča napadov, ki so terjali mrtve in ranjene, vendar je bil zadnji spopad med med borci domnevne sabotažne skupine in ruskimi silami največji od začetka agresije proti Ukrajini, še navaja AFP.
Xi potrdil podporo Moskvi pri »temeljnih interesih«
Kitajska je pripravljena še naprej nuditi trdno podporo Moskvi pri »temeljnih interesih«, je na srečanju z ruskim premierjem Mihailom Mišustinom v Pekingu danes dejal kitajski predsednik Xi Jinping. Pozval je tudi k okrepitvi gospodarskega sodelovanja z Rusijo, ki je deležna zahodnih sankcij zaradi agresije proti Ukrajini.
Xi je na srečanju z Mišustinom dejal, da si bosta Kitajska in Rusija še naprej nudili »trdno podporo pri vprašanjih, ki zadevajo temeljne interese obeh držav, in okrepili sodelovanje na večstranskih področjih«, je poročala uradna kitajska tiskovna agencija Xinhua. Kitajska in Rusija bi morali po besedah Xija »na višjo raven dvigniti sodelovanje na različnih področjih«, med drugim na gospodarskem, trgovinskem in investicijskem.
Mišustin se je v kitajski prestolnici, kjer je bil deležen slovesne dobrodošlice, srečal tudi s premierjem Li Qiangom. Ta je dejal, da so »odnosi med Rusijo in Kitajsko na izjemno visoki ravni«. Zanje je značilno »medsebojno spoštovanje interesov drug drugega, želja po skupnem odzivu na izzive, povezane z naraščajočimi pretresi v mednarodnem prostoru in pritiski nelegitimnih sankcij Zahoda«, je dejal Li. Kitajski premier je tudi pozdravil »celovito strateško partnerstvo med Kitajsko in Rusijo v novi dobi«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Krepitev gospodarskega sodelovanja med državama
Tudi Mišustin je med dvodnevnim obiskom na Kitajskem poudaril dobre odnose s Pekingom, pri čemer je izpostavil še zlasti gospodarsko sodelovanje. V torek se je udeležil rusko-kitajskega poslovnega foruma v Šanghaju, kjer se je zavzel za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Dejal je tudi, da je Rusija pripravljena povečati izvoz svojih kmetijskih proizvodov na Kitajsko.
Kitajska je največja trgovinska partnerica Rusije, saj je blagovna menjava med njima lani po podatkih kitajske carine dosegla rekordnih 190 milijard dolarjev. Letos je dvostranska trgovina po besedah Lija dosegla že 70 milijard dolarjev, narašča pa tudi obseg naložb med državama. Državi sta ob obisku Mišustina podpisali vrsto sporazumov na področju trgovinskega sodelovanja, patentov in izvoza ruskih kmetijskih proizvodov na kitajski trg.
Obisk Mišustina v Pekingu je po poročanju AFP najvišji obisk kakega ruskega predstavnika na Kitajskem od začetka ruske agresije proti Ukrajini. Kitajska in Rusija sta v zadnjih letih okrepili gospodarsko sodelovanje in diplomatske stike, njuno strateško partnerstvo pa se je po ruski invaziji na Ukrajino še utrdilo. Kitajska trdi, da je pri vprašanju vojne v Ukrajini nevtralna, vendar pa doslej ni hotela obsoditi Rusije za invazijo.
Članice WHO obsodile ruske napade na ukrajinsko zdravstvo
Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so medtem na letnem srečanju v Ženevi obsodile napade Rusije na ukrajinske zdravstvene ustanove. V danes sprejeti resoluciji pozivajo Moskvo, naj nemudoma konča vse napade na bolnišnice v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za obsodbo ruskih napadov na ukrajinske zdravstvene ustanove je glasovalo 80 držav članic, devet jih je bilo proti, 52 pa vzdržanih. Poleg Rusije, so proti osnutku resolucije glasovale še Kitajska, Severna Koreja, Sirija, Belorusija, Kuba in Alžirija. Vseh 27 držav Evropske unije z izjemo Madžarske, ki se je glasovanja vzdržala, je odločitev podprlo.
Osnutek resolucije poudarja zaskrbljenost glede trenutnih zdravstvenih razmer v Ukrajini in državah, ki so sprejele ukrajinske begunce. Svetovna zdravstvena organizacija je v osnutku izrazila tudi skrb glede tveganja radioloških, bioloških in kemičnih nevarnosti in poglabljanja krize prehrambene varnosti.
Pred glasovanjem je ukrajinska predstavnica pri ZN v Ženevi Jevgenija Filipenko zbranim na srečanju Svetovne zdravstvene organizacije dejala, da je »ruska invazija na Ukrajino sprožila resno zdravstveno krizo, ki zaradi dnevnih napadov Rusije na ključno zdravstveno infrastrukturo še vedno traja«. Pozvala jih je, naj resolucijo podprejo.
