Predlog rebalansa sta zjutraj predstavila premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Kot sta povedala, je potreben, ker so se z reorganizacijo vlade v začetku tega leta več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova.
Predsednik vlade je ocenil, da so razmere še boljše od optimističnih pričakovanj iz lanske jeseni. Ne le, da ni nikjer recesije, ne le, da je bila energetska kriza uspešno obvladana - primanjkljaj se zmanjšuje, je dejal. Da ukrepi delujejo, po Golobovih besedah dokazujejo pribitki na slovenske obveznice. »Rast stroškov zadolževanja v Sloveniji v tem obdobju je bila kljub krizi med najmanjšimi v Evropi,« je dejal in dodal, da se Slovenija danes zadolžuje ceneje kot denimo Španija, Hrvaška, Italija ali Madžarska. »Mislim, da ti podatki ... povedo vse,« je dejal.
Golob je potrdil, da vlada z rebalansom za leto 2023 pričakuje nekaj manj prihodkov kot lani jeseni, namreč 13,1 milijarde evrov, toda bistveno se znižujejo tudi odhodki. Ti se bodo namreč znižali za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal približno 2,9 milijarde evrov. »To je samo 4,5 odstotka BDP,« je dejal.
Podrobneje je spremenjene številke predstavil finančni minister Boštjančič. Znižanje pričakovanih prihodkov za 233 milijonov evrov je pojasnil med drugim z nižjimi prilivi od dohodnine kot posledice zvišanja povprečnine, nižje rasti pobranega davka od dohodkov pravnih oseb ter manj prejetimi sredstvi iz evropskega proračuna. Po drugi strani bodo višje trošarine ter nekateri davčni in nedavčni prihodki.
Boštjančič: Razmere na trgu energentov bistveno manj nepredvidljive
Znižanje načrtovanih odhodkov omogočajo spremenjene razmere na trgu energentov, ki so zdaj po Boštjančičevih besedah bistveno manj nepredvidljive. Skladno s tem se zmanjšuje obseg sredstev za blaženje draginje, je dejal. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Obseg izdatkov za investicije medtem ostaja nespremenjen, pri čemer bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z EU sredstvi.
Ob tem je Boštjančič opozoril, da se Slovenija tako kot številne države še vedno sooča z negotovimi makroekonomskimi razmerami in izzivi, kot sta stanje na energetskih trgih in visoka inflacija. Razmere se sicer postopoma izboljšujejo, vseeno pa naloga vlade ostaja skrbno načrtovati javne finance in jih usmerjati v ukrepe, ki bodo pripomogli k stabilizaciji gospodarstva ter izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Slovenije, je dejal.
Rebalans je sicer potreben zaradi reorganizacije vlade, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Od 24. januarja jo tako sestavlja 20 ministrstev. V tem smislu se ustrezno prerazporeja sredstva med posameznimi resorji. Boštjančič je ob tem poudaril, da se skupni kadrovski načrt zaradi reorganizacije dela vlade ni povečal. »Prerazporedili smo 600 javnih uslužbencev, vse zaposlitve na novih ministrstvih so torej del prenosa obstoječih kvot med organi,« je dejal.
Opozicija kritična do rebalansa
Opozicijske poslanske skupine so po pričakovanjih kritične do predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna. Očitajo mu preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjajo na visok primanjkljaj, pozivajo k ugodnejši davčni politiki. Poslanci koalicijskih strank mu napovedujejo podporo.
Načrtovani odhodki proračuna se sicer z rebalansom znižujejo, a kot je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS), z nekaj več kot 16 milijardami evrov še vedno ostajajo rekordno visoki. »Z odhodki tako bistveno presegate zmožnosti države, saj načrtujete tudi znižanje prihodkov,« je dejala in menila, da državljani in gospodarstvo od tako visokih odhodkov ne bodo imeli veliko.
Po predlogu naj bi proračun leto 2023 končal s primanjkljajem v višini 2,9 milijarde evrov. Tako visok primanjkljaj pa pomeni tudi dodatno zadolževanje, kar se zdi poslanki SDS zaskrbljujoče. Obresti so namreč visoke in bodo še višje, zato se zadolževanje trenutno ne izplača, še posebej, če država ta sredstva namenja za plače in tekoče transferje, je dejala. Koaliciji je očitala, da ji ni mar za ljudi. »Za vas je pomembno, da imate več ministrstev, več državnih sekretarjev, več kabinetnih zaposlitev in več fikusov,« je dejala. Pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna, njihove konkretne izzive bi morali dodatno nasloviti, je zahtevala.
Pozivi k razbremenitvi plač
Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril na visok načrtovani primanjkljaj, »v bistvu tretji največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije«. Pozval je predvsem k ustvarjanju pogojev za izboljšanje gospodarske klime. »Srednjeročno in dolgoročno bo pomembno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost,« je dejal.
Namesto dodeljevanja državnih subvencij se mu ob tem zdijo bolj pomembni nagrajevanje najbolj ustvarjalnih, hitrejši postopki, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvirja. Finančnega ministra Boštjančiča je pozval k razbremenitvi plač. »Imamo tretje najbolj obdavčene plače v državah OECD in v tem letu bi morali nekaj narediti na tem, da bi razbremenili plače in omogočili ljudem višje plače,« je dejal Vrtovec.
Vlada bi morala biti po mnenju opozicije pozorna predvsem na še vedno visoko inflacijo, ki hromi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. »Gospodarska klima ni rožnata. Prihaja do ohlajanja, do upada naročil, predvsem pa gospodarstvo opozarja na nekonkurenčnost, zaradi previsokih cen energije,« je dejal Franc Rosec (SDS). Zvonko Černač (SDS) je menil, da bi morali iti z rebalansom načrtovani ukrepi v smeri zmanjšanja inflatornih pričakovanj in znižanja obremenitev ljudi, a je ravno obratno. Gredo v smeri povečevanja obremenitev in inflacije ter s tem slabšanja standarda ljudi, predvsem tistih, ki imajo najmanj.
Boštjančič je vse, ki so zahtevali razbremenitev plač, vprašal, od kod naj se potrebna sredstva vzame. Naj povedo, katere socialne prispevke naj se zmanjša in kje naj se potem zmanjša tudi pravice, saj je to povezano, je dejal. Černač je na to odgovoril, naj se odvzame tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo in bi lahko, pa vseeno dobivajo socialne transferje.
Koalicija: Vlada se z rebalansom ustrezno odziva na aktualne razmere
V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. Gre predvsem za tehnični rebalans zaradi reorganizacije vlade in prav in gospodarno je, da se predvideni primanjkljaj znižuje, je dejala Monika Pekošak (Svoboda). »Vlada z rebalansom še naprej sledi svoji temeljni usmeritvi v zahtevnem času energetske krize in draginje, to je pomoč najranljivejšim med prebivalstvom in podpora gospodarstvu,« pa je dodala Andreja Kert (Svoboda).
Za obravnavani dokument si ministrstvo za finance in vlada po njenih besedah zaslužita pohvalo. »Rebalans je tako na prihodkovni kot odhodkovni strani načrtovan realno, omogoča tekoče izvajanje vladnih nalog, hkrati pa vzpostavlja fiskalni napor, ki bo omogočal nadaljnje zniževanje javnofinančnega primanjkljaja,« je dejala. Postopno naj bi se zniževal tudi dolg države.
Soniboj Knežak (SD) je izpostavil, da delež sredstev za investicije ostaja visok, predvsem na račun evropskih sredstev. »Proračun tudi z rebalansom ostaja v veliki meri naravnan razvojno in v dobro ljudi,« pa je dodal Milan Jakopovič (Levica). Oba sta se med drugim zavzela za ukrepe, ki bodo krepili socialno državo.
Dopustno zadolževanje države se znižuje na 4,2 milijarde evrov
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je predstavila predlog novele zakona o izvrševanju proračunov. Kot je dejala, gre za manjše spremembe, večinoma pa se nanašajo spremenjeno terminologijo, kot določajo predpisi EU.
Spremembe zakona, ki je pogoj za tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna, se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države v tem letu na približno 4,2 milijarde evrov in poroštev na 1,2 milijarde evrov. Omogoča se tudi predplačila za javne agencije na področju kulture.
V koaliciji so napovedali podporo noveli zakona. »Z namenom izboljšanja gmotnega položaja upokojencev smo koalicijske poslanske skupine vložile amandma, s katerim zagotavljamo sredstva za dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in božičnico za upokojence,« je povedala Monika Pekošak iz Svobode.
Rado Gladek (SDS) pa je opozoril, da vlada pri pripravi novele zakona ni sledila potrebam ljudi in občin, saj ni spremenila člena, ki se nanaša na povprečnino. Zato je njegova poslanska skupina vložila dopolnilo, s katerim predlaga dvig povprečnine z zdajšnjih 700 evrov na 773,66 evra. Predlagajo tudi zvišanje letnega dodatka za upokojence.
V NSi novele zakona ne bodo podprli. Kot je dejal poslanec te stranke Aleksander Reberšek, namreč ne prinaša pomembnejših sprememb, zagotavljanje proračunskih sredstev skladu za okrevanje in odpornost pa bi lahko razumeli kot potuho vladi zaradi zamude pri doseganju mejnikov.
