Ruska regija Belgorod, ki meji na Ukrajino, je bila zadnja dva dneva tarča napadov, ki naj bi jih izvajali Ukrajini naklonjeni ruski uporniški skupini, ki si želita strmoglavljenje režima Vladimirja Putina. Pripadniki legije Svoboda Rusije in Ruskih prostovoljskih odredov so v ponedeljek napadli obmejno območje, boji pa so se po ruskih navedbah razplamteli v najmanj devetih zaselkih, od koder so evakuirali prebivalce.
Po kopenskem napadu še napad z droni
Vdor pripadnikov milic, ki naj bi se v Ukrajini borili na strani tamkajšnje vojske, je velik udarec za vlado v Moskvi. Kot že prejšnji napadi z ukrajinskimi raketami ali droni globoko na ruskem ozemlju ali zasedenem Krimskem polotoku je tudi ta pokazal na ranljivost ruske obrambe. Šele ko se je včeraj znočilo, so lokalne oblasti oznanile, da je bila protiteroristična operacija, kot so označili boj proti vpadnikom na rusko ozemlje, uspešna.
Glavnino so po ruskih navedbah potisnili nazaj na ukrajinsko ozemlje, okoli 70 pa je bilo ubitih. Ruska kopenska vojska je imela podporo zračnih napadov in topniškega obstreljevanja, so sporočili z obrambnega ministrstva Rusije. Med boji in evakuacijo je bilo po navedbah lokalnih oblasti ranjenih vsaj ducat civilistov, ena oseba je umrla. Spopadi so skupno potekali nekaj dlje kot en dan. V noči na torek pa so Belgorod napadli še z brezpilotnimi letalniki. V neki skupini so potem na družbenih omrežjih zapisali: »Nekega dne se bomo vrnili.«
Prostovoljci, vojni ujetniki in skrajni nacionalisti
V Ukrajini so zavrnili vsakršno odgovornost za napade. Dejali so, da se na ruskem ozemlju borijo samo ruski državljani. Cilj operacije naj bi bil vzpostaviti varno območje, ki bi ukrajinske državljane ščitilo pred ruskimi napadi. Sta pa obe protikremeljski skupini povezani z Ukrajino in nista samostojno delujoči, kot želijo prikazati v Kijevu, saj naj bi ju po ocenah tujih obrambnih analitikov z orožjem oskrbovala predvsem ukrajinska vojaška obveščevalna služba.
Legijo Svoboda Rusije naj bi sestavljali ruski prostovoljci in nekdanji vojni ujetniki, ki so prestopili na ukrajinsko stran. Drugo skupino, Ruske prostovoljske odrede, naj bi lani avgusta ustanovili ruski skrajni nacionalisti, ki jih s prvo skupino domnevno druži le želja po padcu Putinovega režima. Vdore na rusko ozemlje so v tej skupini izvedli že marca letos. Pripadniki obeh naj bi bili dobro izurjeni in oboroženi.
Sejanje strahu med Rusi
V Kremlju so zanikali, da bi bili v vojaški vpad vpleteni ruski državljani, niso pa izključili možnosti, da je šlo za etnične Ruse, sicer ukrajinske državljane. To razlikovanje je očitno pomembno za Moskvo. Iz njega namreč izhaja, da se proti Rusiji ne bi mogel dvigniti noben pravi ruski državljan. Razlog za vdor so videli predvsem v ukrajinskem preusmerjanju pozornosti od bojev v Bahmutu, ki je po ruskih navedbah že padel v roke Rusom.
Sporočila obeh skupin na družbenih omrežjih, predvsem na telegramu, so bila po vdoru na rusko ozemlje namenjena predvsem sejanju strahu med ruskim prebivalstvom, ki živi ob meji. »Dobro jutro vsem, razen Putinovim privržencem. Na osvobojenem ozemlju smo dočakali zoro in se pomikamo naprej,« je sporočala legija Svoboda Rusije in pozneje dodala: »Še enkrat je bil uničen mit, da so državljani Ruske federacije varni in da je Ruska federacija močna.«
