Vreme je končno zajadralo v prave tirnice, postalo je toplo in radio je igral tisto staro Mefovo, Portorož 1905, ko je naša odprava tuhtala, kam na pico, saj že skoraj ves teden nismo pokusili nobene. In odločitev je bila kot razprta ostriga na dlani: Portorož! Že marca smo poročali, da je picopekinja iz tamkajšnje picerije Vesuvio na državnem prvenstvu picopekov v Ljubljani osvojila drugo mesto. Takrat smo Vesuvio obiskali le na hitro, tako rekoč mimogrede, tokrat pa smo se ustavili za malo več časa. Lokal je namreč izjemno okusno urejen in postanek v njem je pravi užitek. Je namreč eden tistih, ki so zares domišljeno opremljeni do zadnje podrobnosti; ničesar preveč in niti ene stvari premalo. Sredi prostrane in zračne picerije stoji orjaška peč na plin, prava krasotica, v njej pa se kot kakšen velikanski mlinski kamen vrti vedno ravno prav ogreta debela plošča, na kateri se kot na vrtiljaku obračajo pice, kar pripomore, da se z vseh strani enakomerno zapečejo. Prava paša za oči vsakega picoljuba, ki lahko opazuje, kako se v dobri minuti rob pice dvigne in hrustljavo zapeče ter nazadnje dobi tiste temne pegice, značilne – pravzaprav obvezne – za pravo neapeljsko pico.
Z gotovostjo lahko trdimo, da Vesuvio ni samo najbolj vroč vulkan v Portorožu, ampak v njem nastajajo tudi najbolj dišeče pice. Na mizo namreč pridejo ravno prav pečene, sočne in okusno nadevane. Testo pa je sploh razred zase – kot se pač spodobi za pravo napolitano. Margerita se je izkazala kot prva, naslednjo pa smo pokusili njeno čisto nasprotje, luksuzno obloženo tartufo crudo iz razdelka malo drugače, ki je s 15,50 evra tudi najdražja iz ponudbe. Takole se glasi njen opis: »La Torrente pomodori San Marzano D.O.P., fior di latte Di Agerola (Campania), pršut Parma 18 mesecev D.O.P., rukola, svež tartuf, svež paradižnik Datterino, svež sir s tartufi, Parmiggiano Reggiano D.O.P.« Rajsko za ljubitelje bogato obloženih pic, za ljubitelje margerite pa skoraj malce preveč. Pic je na voljo 29 dobro domišljenih vrst, od tega sedem belih, se pravi brez pelatov. Med slednjimi je posebno zanimiva ripieno, saj ima rob napolnjen z rikoto in kuhanim pršutom, vsebuje pa še paradižnike, parmezan in oljčno olje. Poleg pic so na voljo še štiri različne pašte, prav tako zapečene v krušni peči, in šest svežih solat. Seveda vam radi postrežejo tudi sladice. Ob vseh finih okusih smo obžalovali smo le, da nismo mogli vsi pokusiti katerega iz vrste odličnih napitkov, tudi tistih po zadnji italijanski modi, ki jih ponujajo verjetno edini tostran meje; šofer je namreč moral iz objektivnih razlogov ostati pri sveže stisnjenem pomarančnem soku.
Malce smo pokramljali še z Nikolino Blaževsko, ki je v Vesuviu vodja kuhinje. O picah, ki dišijo v Vesuviu, je povedala: »Testo je zorjeno 48 ur, včasih tudi več, odvisno od vremenskih pogojev, s 75–80 odstotki hidracije. Vse sestavine nam dobavlja podjetje, specializirano za neapeljske pice, in so odobrene s certifikatom 'vera napolitana'. Uporabljamo samo najboljše, vedno iste znamke mocarele in burate, enako je s paradižniki, seveda pelati san marzano najboljše znamke iz Neaplja. Tudi druge sestavine, kot je pravi parmezan, zorjen 16 mesecev, kuhan in parmski pršut, tudi zorjen 16 mesecev, bolonjska mortadela ..., so najboljše, kar jih je mogoče dobiti na trgu in jasno označene tudi na jedilnem listu. Številne so z zaščitenim geografskim poreklom. Zelenjavo pa seveda kupujemo od lokalnih pridelovalcev.«
Če na Obali iščete pravo napolitano, zdaj veste, kam zaviti!
Glasujte za svojo naj picerijo: najpicerija.dnevnik.si! Našo akcijo bomo kronali v soboto, 10. junija, v Termah Čatež, kjer bomo razglasili naj picerije Slovenije ter spekli in brezplačno razdelili rekordnih 2023 pic! Vi se boste lahko poleg tega še brezplačno kopali in se udeležili nordijske hoje, ki bo potekala hkrati. Na dogodek se lahko ob glasovanju prijavite brezplačno!
