Čeprav njihov domet sega krepko onkraj domačega praga, se še vedno zavedajo pomena lokalnega okolja in nepogrešljivosti ročnega dela. Zgodbo tega družinskega podjetja, ki je bilo nominirano za gazelo gorenjske regije 2021, že od začetka pišejo tudi drugi – od mame Ane do žen Silvane in Marjete ter zdaj že delno aktivne tretje generacije, ki jo predstavlja Boštjanov in Silvanin sin Jernej mlajši.
V domači garaži prve stopnice za umetnika
Kot pripoveduje Boštjan, se je zgodba podjetja začela s popoldansko dejavnostjo očeta Karla, ki je v domači garaži začel izdelovati stopnice. Očetov prvi izziv je bila izdelava stopnic za akademskega slikarja Franceta Slano. »Toliko časa jih je razvijal in vztrajal, da jih je naredil. Stopnice namreč od nekdaj veljajo za zelo zahteven mizarski izdelek.« Popoldanska obrt je sčasoma prerasla svoje okvire. Ko je Karel spoznal, da se mu bodo pridružili tudi sinovi, je obrt dobila dom v pravi delavnici. »Z očetove strani ni bilo velike prisile, da bi nas vključil v podjetje, saj smo že kot majhni radi delali v delavnici,« se spominja Boštjan. In medtem ko so se trije bratje usmerili v mizarsko dejavnost, je četrti prevzel družinsko kmetijo.
Vključenost treh bratov v podjetje je ne nazadnje posebnost. Njihovo delovanje Jernej, direktor, opisuje tako: »Vsi smo 'zrasli' v delavnici, kar je razlog, da znamo vsi delati vse. Smo si pa razdelili področja glede na to, kaj komu bolj ustreza. Zaradi večanja obsega moramo občasno določene zadolžitve prerazporediti.« Najstarejši brat Boštjan ima največ izkušenj z risanjem, tehnološko pripravo dela za proizvodnjo in je prisoten pri večjih in zahtevnejših montažah. V podjetju je prisoten najdlje, še iz časov, ko pri delu niso uporabljali tehnologije. Srednji brat Janez, danes zadolžen za organizacijo dela v proizvodnji in pokrivanje avstrijskega trga, je že od začetka spremljal očeta tudi pri delu zunaj domače delavnice. »Že v mladih letih sem z očetom rad hodil na montaže,« se spominja. Najmlajši brat Jernej pa se je podjetju priključil, ko so pri delu že uporabljali stroje in tehnologijo. Položaj direktorja je prevzel mesec pred očetovo nepričakovano smrtjo. Takrat so se sinovi skupaj z njim dogovorili o lastništvu in funkcijah v podjetju.
Obdobje skupnega prevzema podjetja je bilo zaznamovano z njihovo mladostjo in nujo po hitrem prilagajanju. »Vedeli smo, da ne smemo niti za trenutek pokazati, da česa ne vemo ali ne znamo. Tako dobro smo se organizirali, da niti stranke, niti dobavitelji, niti delavci niso opazili, da se je kaj spremenilo,« se spominja Jernej. Obenem pa uspeh pri tem pripisuje ravno porazdelitvi zadolžitev med njimi in medsebojnemu zaupanju, ki ga gojijo. »Naša posebnost je, da je vsako stopnišče unikatno, ne glede na to, za kako velik projekt gre. Razpon vrednosti naših projektov je namreč od tisoč pa do nekaj sto tisoč evrov. Zato se o vsakem projektu pogovorimo in določimo prioritete. Potem vem, da bo za izpeljavo projekta poskrbljeno. Prav tako vem, da imamo pri montažah dobre ekipe in da se bodo vsi potrudili delo kakovostno opraviti. Na drugi strani pa bratoma ni treba skrbeti glede financ, prodaje in zadev, za katere skrbim jaz. Zaupamo si, da bo vsak poskrbel za svoje področje,« pojasnjuje Jernej.
Lokalna ekipa, kupci pa iz 40 držav
V Srednji lesni šoli v Škofji Loki se ni kalil le Jernej mlajši, ampak tudi marsikateri drugi zaposleni. S šolo imajo vzpostavljeno dobro sodelovanje, trenutno se pri njih izobražuje enajst dijakov oziroma vajencev iz različnih letnikov srednje šole. Tudi sicer v podjetju zaposlujejo lokalne prebivalce, trenutna ekipa zaposlenih šteje 26 ljudi. Usmerjenost v lokalno okolje je v podjetju v precejšnji meri opazna tudi pri kupovanju lesa; kupujejo ga od slovenskih trgovcev, nekaj pa tudi s Hrvaškega in iz Bosne in Hercegovine. Lokalni usmerjenosti navkljub pa njihovi izdelki presegajo meje domačega praga. In četudi so v podjetju specializirani za izdelavo stopnic, se ne omejujejo le nanje in »znajo narediti vse«, pravi Jernej. Z izdelki so prisotni že v več kot 40 državah, opravljajo pa tako enkratne projekte kot tudi projekte s stalnimi kupci v Franciji, Nemčiji, Angliji in tudi Avstriji, kjer imajo svoje podjetje, prek katerega obvladujejo avstrijski trg, pa tudi na Hrvaškem in v državah nekdanje Jugoslavije.
»Vsekakor imamo vizijo, kje želimo biti na domačem in tujih trgih pozicionirani, ne delamo pa zelo podrobnih dolgoročnih načrtov, ker vemo, kako se časi spreminjajo, in dajemo prednost temu, da smo fleksibilni in se lahko na spremembe hitro in učinkovito odzovemo,« na vprašanje o načrtih za prihodnost odgovarja Jernej. Obenem dodaja, da jim dela ne zmanjkuje in da dosegajo stalno rast. In kot pravi Janez: »Ni se še zgodilo, da bi za kak projekt rekli, da ga ne znamo izpeljati, kar je tudi razlog, da dobimo zelo zahtevne projekte z vsega sveta. To je naša posebnost. Zahtevnejši ko je projekt, zanimivejši je za nas.« x
Zgodbe družinskih podjetij nastajajo v sodelovanju z EY Slovenija, ki od leta 2014 vsako leto izda knjigo desetih zgodb slovenskega družinskega podjetništva.
