Minister je skupaj s predstavniki uprave za zaščite in reševanje ter direkcije za vode obiskal občine Maribor, Pesnica, Šentilj in Gorišnica. Med drugim si je ogledal razmere v Forminu, kjer je precej narasla reka Pesnica.
Brežan se zaveda, da si občine želijo hitre pomoči, zato se je država z interventnimi nalogami tudi hitro odzvala, saj so na delu vse pristojne službe, je dejal. Sanacija pa je po njegovih besedah nekoliko daljši proces; občine bodo morale prijaviti škodo, na podlagi teh ocen pa bo vlada sprejela sanacijski program, ki bo podlaga za sanacije škode in investicije na terenu.
Glede mnenj ljudi na prizadetih območjih, da bi bile posledice poplav veliko manjše, če bi bili vodotoki urejeni in ne bi vselej zmanjkalo denarja, zaradi česar pristojni na tem območju iz podjetja VGP Drava potem ne opravijo vsega potrebnega dela, Brežan pravi, da so v letošnjem proračunu znatno povečali sredstva za urejanje vodotokov, a prav dogodki, kot je tokratni, kažejo, da je to področje v Sloveniji še vedno podhranjeno.
»Verjamem, da bomo tudi na podlagi sedanjih izkušenj v državi spoznali, da je temu področju potrebno namenjati še večjo pozornost,« je dejal minister. Ne strinja pa se s pobudami ljudi, da bi sami urejali vodotoke, saj da je to treba početi na podlagi strokovnih podlag, hkrati pa gre ponavadi za državna zemljišča, kamor lahko posega le država. Čeprav meni, da je to pravi sistem, priznava, da ga je potrebno tudi izboljševati ter mu dodati potreben denar.
V zvezi z več deset plazovi, do katerih je v zadnjih dneh prišlo na severovzhodu Slovenije, je Brežan dejal, da bodo občine po popisu škode pripravile projektno dokumentacijo, vlada pa bo nato potrdila program, na podlagi katerega bodo poskrbeli za sanacijo.
Ker s protipoplavnimi ukrepi ne morejo reševati problematike vdora podtalnice v nepremičnine občanov, minister pričakuje, da bo za to usposobljena stroka predlagala prave ukrepe, ki bodo v prihodnje omogočale, da bi se v največji mogoči meri takim dogodkom izognili.
Da pristojni redno skrbijo za struge rek na tem območju, tudi Pesnice, je zatrdila vodja mariborske izpostave direkcije za vode Mateja Klaneček. Omenila je predvsem košnjo visokovodnih nasipov, vendar pa reka po njenih besedah ne zagotavlja poplavne varnosti pred stoletnimi vodami.
»Reka se bo torej kljub vzdrževanju in projektiranju dodatnih rešitev v primeru velikih nalivov razlivala,« je dejala. Vsako leto namenjajo sredstva tudi z poseke odvečne zarasti na Pesnici, s katerimi lahko največ naredijo za njeno pretočnost. Dolgoročno pa bo po njenih besedah morda vseeno potrebno prevetriti rešitve, ki so bile oblikovane že v 70. letih.
