Predlog zakona po besedah pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan celovito ureja področje izplačila zneska glob, stroškov prekrškovnega postopka, postopka prisilne izterjave in odvzete premoženjske koristi v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili za prekrške, storjene med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022, kot kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19. Kot je dejala,  bodo s tem ustavili vse prekrškovne postopke iz obdobja pandemije covid-19 in povrnili globe, ki so bile plačane oziroma izterjane v  postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bili predvsem zaradi kršitve načela zakonitosti v neskladju z ustavo.

»S tem izpolnjujemo eno ključnih koalicijskih zavez,« je po seji vlade povedala ministrica. Po njenih besedah gre pri tem zakonu za enega  od pomembnih korakov pri ponovni krepitvi zaupanja v pravno državo kot eno temeljnih ustavnih načel, »ki je bilo z uporabo pretirane in neustavne represije preko prekrškovnega prava v času epidemije covid-19 znatno načeto«. Kot je dejala, se sedanja vlada zaveda, da je bila prejšnja oblast soočena z veliko negotovostjo in potrebo, da čim prej zaustavi širjenje covida 19. »Vendar pa bi moralo biti ukrepanje v skladu s temeljnimi postulati ustavnega reda in pravne države, kot so zakonitost, pravna varnost in predvidljivost pravnega reda. Kriza ne more in ne sme biti izgovor za njihovo spodkopavanje,« je opozorila

Kot je spomnila, je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost več odločb zakona o nalezljivih boleznih in zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katerih je prejšnja vlada sprejemala odloke, ki so predstavljali vsebinsko pravno podlago za prekrškovne postopke. Ureditev po besedajh ministrice temelji na analizi pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov zoper virusno bolezen covid-19, in izhodiščih za pripravo normativnih rešitev, ki jih je sprejela vlada na seji 24. novembra 2022.

Upravičenci bodo prejeli informativni izračun, izplačila naj bi prejeli proti koncu leta

Predlog zakona, ki ga vlada v DZ pošilja po rednem postopku, predvideva ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov ter postopkov glede opravljana dela v splošno korist in ustavitev postopkov glede izvrševanja nadomestnega zapora, pa tudi ustavitev postopkov prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka.

Prav tako je predvideno povračilo glob v celoti, stroškov prekrškovnih postopkov in stroškov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi. Predlog zakona določa tudi izključitev prejetih sredstev iz dohodkov. To po besedah ministrice pomeni, da se prejeta sredstva ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako se od prejetih sredstev ne bo plačevalo dohodnine.

Predvidena je tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov, in sicer avtomatični izbris podatkov iz evidenc prekrškovnih organov in evidence pravnomočnih odločb sodišč, v času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov pa se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila izdajanja iz prekrškovnih evidenc.

Osnovna vodila predlagane ureditve so vodenje postopkov po uradni dolžnosti, avtomatizem in predvsem čim manj birokratskih obremenitev za upravičence. Sodelovanje upravičencev je tako predvideno zgolj tam, kjer je to nujno potrebno, denimo za sporočanje pravilnega plačilnega računa ter glede priglasitve bančnih stroškov, prisilne izterjave globe in stroškov postopka.

Švarc Pipanova je pojasnila, da so v zakonu zajeti izključno prekrški, ki niso imeli zakonite pravne podlage. Tako med drugim ne vključuje prekrškov v cestnem prometu in stroškov izvedbe protestov; tožbe za slednje se, kot je dejala, urejajo na drugačen način.  »Pri tem smo zasledovali cilj, da se globe, stroški postopka, postopka prisilne izterjave in odvzeta premoženjska korist izplačajo čim bolj avtomatično in s čim manj obremenitvami za upravičence,« je pojasnila.

Pristojni prekrškovni organi bodo tako pripravili in upravičencu poslali informativni izračun o izplačilu globe in stroškov, zoper katerega bo imel upravičenec možnost ugovora, zoper odločbo o izplačilu pa bo upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe v roku 15 dni na pristojno ministrstvo.

Ministrica ocenjuje, da bo zakon v DZ sprejet predvidoma v dveh do treh mesecih. Natančne časovnice, kdaj bi bile globe državljanom povrnjene, še ne zna natančno napovedati, a če bo šlo vse po načrtu, bi lahko zneske začeli izplačevati proti koncu leta. Izplačila bodo, kot je dejala, avtomatična potekala prek Finančne uprave (Furs).

Od začetka epidemije do 31. maja 2022 je bilo zaradi kršenja covidnih pravil sproženih več kot 62.000 prekrškovnih postopkov ter izrečenih za več kot 5,5 milijona evrov glob. Od tega je bilo 1,7 milijona evrov glob oziroma okoli 30 odstotkov plačanih prostovoljno, preostale pa so šle v prisilno izterjavo. »Prav ta znesek, torej 1,7 milijona evra, je tisti realni znesek povračila oziroma finančna posledica za državo,« je pojasnila ministrica za pravosodje.