Tri izkušene in večkrat nagrajene komorne glasbenice so leta 2003 ustanovile klavirski Absolut Trio, od leta 2009 so v zasedbi violinistka Bettina Boller, violončelistka Judith Gerster in pianistka Stefka Perifanova. V izziv so jim sodobna dela, zato mnogi skladatelji pišejo posebej zanje, rade brskajo tudi po pozabljenih skladbah iz glasbene zakladnice in sestavljajo nenavadne programe. V Slovenijo prihajajo s programom pod naslovom Preobrazbe, nastopile pa bodo nocoj v Viteški dvorani Posavskega muzeja Maribor ter v soboto v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Gostovanje je omogočila glasbena agencija im.puls.
Berlioz in Schönberg
Absolut Triu se bo na krajši koncertni turneji pridružila slovenska mezzosopranistka Mojca Vedernjak, ki že vrsto let deluje v Švici, in sicer v osrednjem delu koncerta, kjer bodo interpretirale visokoromantične Berliozove pesmi Les nuits d'été (Poletne noči) op. 7, ki so bile leta 2011 prirejene za mezzosopran in klavirski trio. Večer bodo sklenile s priredbo Schönbergovega klavirskega tria Verklärte Nacht (Ožarjene noči).
Posebne pozornosti bo deležna uvodna skladba koncerta Forming Sculpture (Oblikovanje skulpture), ki jo je med letoma 2017 in 2018 napisala ugledna švicarska skladateljica in kiparka Cécile Marti. Danes 49-letna komponistka ima za seboj izjemno življenjsko zgodbo. Doštudirala je kot violinistka, po možganski kapi pri dvajsetih pa je sicer hitro okrevala, a manjša motorična težava v desni roki je ostala in lahko je pozabila na nadaljnjo profesionalno pot violinistke. Ni pa se poslovila od glasbe. »V meni je začela zveneti glasba in na neki točki sem jo zapisala,« je pred časom v intervjuju za švicarsko-nemški medij Tages Anzeiger povedala Cécile Marti. Sledilo je poglobljeno študijsko obdobje na področju komponiranja, najprej v Luzernu pri prof. Dieterju Ammannu, nato dodatne ure priGeorgu Friedrichu Haasu,Hanspetru Kyburzu, Kaiji Saariaho in Malcolmu Singerju, doktorirala pa je na Guildhall School of Music and Drama v Londonu pod mentorstvom Juliana Andersona. Podoktorski študij je opravila na King's Collegu v Londonu.
Delo s toni in kamnom
Po zmagi na skladateljskem natečaju v okviru 9. Weimarskih spomladanskih dnevov sodobne glasbe leta 2008 se je njena kariera začela strmo vzpenjati. Danes jo izvajajo praktično po vsem svetu. Pri vsem je zanimivo še to, da izživlja svoj umetniški potencial tudi v kiparjenju, in v tem je tudi čar skladbe, ki jo bomo slišali pri nas. Napisala jo je prav po naročilu Absolut Tria in, kot opišejo poznavalci, se v njej ukvarja z analogijami in razlikami med skladanjem in kiparjenjem, s preobrazbo tona v melodijo in kompozicijo ter s preobrazbo kamna v skulpturo. Osnovno idejo kompozicije je izrazila oziroma izklesala vzporedno tudi v kamen, sam ustvarjalni proces pa še fotografsko dokumentirala. Ob tem je nastala tudi fotoknjiga.
Ker ne dela le s toni, ampak tudi s kamnom – s peščenjakom, milnikom, marmorjem, trenutno sanja o granitu. Odraščala je kot hči keramičarke in grafičarke v Bubikonu, likovno ustvarjanje je bilo vedno del njenega življenja. Zdaj ji kamni pomagajo izpopolniti občutek za obliko, razmišljati o linijah in površinah, o razmerju med ospredjem in ozadjem. Saj ne, da bi potem svoje skulpture eno proti eni prevajala v glasbo. A kot pravi sama: »Ko kiparim, čutim obliko po vsem telesu – in ta občutek se prenese v glasbo.«
