Začnimo z nagradnim vprašanjem. Kaj je skupnega bratoma Pedru in Ricardu Rodriguezu, Hectorju Rebaqueju, Moisesu Solanu in Estebanu Gutierrezu? Potrebujete pomoč ljudstva, polovičko, klic v sili ali zamenjavo vprašanja? Vsi po vrsti so bili mehiški vozniki formule 1, a jim nikoli ni uspelo zablesteti v polnem sijaju. Za to zadnja leta skrbi šesti Mehičan po vrsti, Sergio Perez. Doslej je na dirkah svetovnega prvenstva zmagal že šestkrat, kar 29-krat pa je naredil korak na zmagovalne stopničke. Da se o njem veliko govori in piše, pa je poskrbel tudi v nedeljo, ko je bil najhitrejši na Veliki nagradi Azerbajdžana.

Takoj za njim je bil Nizozemec Max Verstappen, ki je sicer pri Red Bullu tudi njegov moštveni kolega, pri čemer naj ne bi bila ravno velika prijatelja. »Po pravici povedano drug drugega spoštujeva veliko bolj, kot si ljudje mislijo. V moštvu vlada izjemno vzdušje. Mislim, da sva oba dovolj stara, da dobro veva, kaj je prav in kaj narobe,« je govorice takoj zavrgel dirkač, katerega premoženje naj bi bilo vredno 75 milijonov ameriških dolarjev.

Če ne bi bil dirkač, bi bil odvetnik

Do leta 2012 je bil član Ferrarijeve dirkaške akademije, v formuli 1 pa je za moštvu Sauberja debitiral leto poprej in na veliki nagradi Malezije osvojil drugo mesto, star vsega 22 let. Zaradi mladosti in uspehov se ga je hitro oprijel vzdevek Mehiški čudežni deček. To je znal kmalu tudi materializirati, pogodba s Force India, ki jo je podpisal leta 2014, pa mu je navrgla 15 milijonov dolarjev. Zadnji dve leti vozi za Red Bull. V enem izmed intervjujev je dejal, da če ne bi bil dirkač, bi zagotovo bil odvetnik, pa čeprav sta njegova brata velika nogometna navdušenca. Blizu so mu otroci, saj je ustanovil fundacijo, ki pomaga sirotam in otrokom z rakom, njegova sestra Paola pa je predsednica fundacije.

Kot otrok je že pri šestih sedel v gokard in svoj talent v prvem letu dokazal s štirimi zmagami. Nato pa so sledile formula BMW, formula 3, serija GP2 in nato še kot vrhunec formula 1. Ko je leta 2013 dirkal za McLaren, je Jenson Button po dirki v Bahrajnu o Mehičanovem vozniškem slogu dejal: »V preteklih letih sem dirkal s številnimi moštvenimi kolegi in s precej agresivnim moštvenim kolegom Lewisom, vendar nisem navajen voziti po ravnini, potem pa pride dirkač in se mojim kolesom približa pri hitrosti 300 kilometrov na uro. V formuli 1 sem imel nekaj težkih bojev, a ne tako umazanih. To je nekaj, kar počneš v kartingu, vendar to očitno ne velja za Pereza. Kmalu se bo zgodilo nekaj resnega, zato se mora umiriti. Je izredno hiter, a predstavlja težavo, če tako dirkaš pri visoki hitrosti.« Sam svojo vožnjo vidi drugače: »Mislim, da sem pošten voznik. Agresiven, a nikoli preveč. Seveda pa v dirkanju in dvobojih uživam. Je pa malo dirkačev, ki so sposobni dirkanja kolo na kolo.«

Biografija je polna anekdot in zanimivih zgodb

Korak naprej je naredil leta 2021, ko se je Red Bullu pridružil kot zamenjava za Alexa Albona. Izkazal se je do te mere, da so mu pogodbo podaljšali do konca sezone 2024, na VN Savdske Arabije pa si je prvič v karieri na kvalifikacijah zagotovil prvo startno mesto. To je bil sicer že njegov 215. start na dirki. S tem je postal prvi mehiški voznik formule 1, ki mu je to uspelo. Vodil je vse do 16. kroga, dirko pa končal kot četrti. Tudi sicer se je izkazal, saj je bil na koncu svetovnega prvenstva na tretjem mestu, zbral je dve zmagi, 11 stopničk, tri najhitrejše kroge in 305 točk. To je bila njegova najuspešnejša sezona doslej. S tem pa se je sam le deloma strinjal, rekoč: »Generalno gledano je za menoj dobra sezona, a žal nisem bil dovolj dosleden, da bi se lahko vključil v boj za naslov svetovnega prvaka. Tega si resnično želim, saj se zavedam, da ni tako enostavno dobiti takšno priložnost, kot se je v formuli 1 ponudila meni. Nič ni samoumevno. Danes to vem veliko bolj, kot sem vedel pred leti.« Sodi med najbolj izkušene voznike formule 1, saj jih je v 73 letih le 11 zbralo več nastopov, a pika na i mu še manjka. »Moštvo je močno, gre za skupino ljudi, ki uživa v svojem delu in zasleduje isti cilj. Vsi si želimo zmagovati.« Doma je izjemno priljubljen. Ko je lani oktobra nastopil na VN Mehike, si je trening, kvalifikacije in dirko ogledalo neverjetnih 395.000 ljudi. »Ta podpora mi ogromno pomeni. Zdi se nerealno, koliko ljudi mi stoji ob strani.«

Nedavno je na police prišla knjiga z naslovom Nikoli ne obupaj, gre pa za njegovo biografijo, ki je polna anekdot in različnih zgodb, njen del je tudi, kako je emigriral v Evropo, natančneje Nemčijo. Takrat se je pri vsega 14 letih pridružil nemškemu moštvu formule BMW, da je sploh lahko vozil, pa je moral plačati 150.000 evrov. Večino časa je tako preživel v restavraciji, ki je bila v lasti šefa moštva, spal pa je v hotelu, namenjenem voznikom tovornjakov.