»Kritična masa je oblika neposrednega izražanja svojega prepričanja, pri kateri se ljudje zberejo ter kot skupina potujejo po svojem kraju na kolesih,« so nam sporočili iz Ljubljanske kolesarske mreže (LKM), ki je dala pobudo za petkov dogodek, niso pa organizatorji dogodka. Kot so nam pojasnili, so dogodki »kritične mase« spontani in v ideji neformalni zbori kolesarjev. »Po navadi je sporočilo kritičnih mas na kolesih to, da si kolesarji zaslužimo bolj enakopraven položaj v mestu nasproti motoriziranemu prometu.« Dogodek je bil namenjen tudi obeležitvi prve uradne »kritične mase,« ki se je zgodila 25. septembra 1992 v San Franciscu, od takrat pa se je fenomen razširil po vsem svetu. Na Dunaju denimo gibanje vsak mesec pritegne okoli 1000 kolesarjev, največja kritična masa pa se je zbrala leta 2008 v Budimpešti, ko je zbor pritegnil več kot 80.000 kolesarjev.
Nasprotje prometnim zamaškom
Pobudniki so petkov zbor opredelili tudi kot »brco,« ki naj bi Ljubljančane spodbudila, da se pridružijo množici mest, kjer kolesarji za en dan na mesec zavzamejo ulice. »V Ljubljani smo že imeli dogodke kritične mase – petkovi kolesarski protesti v času pandemije so bili ravno to, vendar so imeli drug namen. Pri slednjih kot društvo nismo aktivno sodelovali,« so poudarili v LKM.
V povabilu udeležencem je bilo poudarjeno, da ne gre za protest skupaj z pozivom, da se dosledno spoštujejo cestnoprometni predpisi. V vabilu so dodali, da je avtomobilska kritična masa poimenovana prometna konica, ki jo spremljajo izpušni plini in slaba volja. »Kritična masa kolesarjev« pa je nasprotje avtomobilskemu zamašku – vzpostavlja sproščeno vzdušje, ki nariše nasmeh na obraz. Ker bodo konec meseca prazniki, se je ljubljanska »kritična masa« zbrala na predzadnji petek aprila, ki je bil tokrat na zelo simboličen datum – predvečer dneva zemlje, ki ga zaznamujemo 22. aprila.