Po dvanajstih dnevih se je sklenil osrednji festival slovenske dramatike, 53. Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Na njem se je letos zvrstilo skupno dvanajst uprizoritev – sedem v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu – ter še cela vrsta drugih dogodkov, od pogovorov in okroglih miz do strokovnih srečanj ali bralnih uprizoritev. »Polovica predstav je bila razprodana, tudi sicer so bile festivalske vsebine dobro obiskane, predvsem pa smo veseli, da so bile tokrat vse uprizoritve odigrane v Kranju,« je ob koncu ugotovil direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.
Izvirnost in kolektivnost
Med tekmovalnimi predstavami je strokovna žirija, ki so jo sestavljale Tery Žeželj, Diana Koloini in Anđelka Nikolić, Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev soglasno dodelila predstavi Žene v testu v režiji Žive Bizovičar in produkciji SNG Drama Ljubljana. »To je izrazito izviren avtorski projekt, ki na doslej neviden način obdeluje slovenske ljudske pesmi,« so med drugim zapisale v utemeljitvi. »Naboru tako precej znanih kot tudi manj znanih pesmi je skupno to, da osredišča ženske like in jim daje novo mesto v slovenski tradiciji. Materialnost nekdanjega vsakdana izjemno spretno uporablja za izgradnjo svežega ter avtentičnega gledališkega jezika.« Žirija je opozorila še na izjemen igralski kolektiv štirih žensk različnih generacij, ki v »skupni igri in podpori odpirajo prostor za prepričljive individualne igralske kreacije«.
Nemara zato ni presenetljivo, da je nagrado za najboljšo igralko prejela ravno ena od nastopajočih v tej predstavi, Zvezdana Mlakar za vlogo Tazimske, s katero po besedah žirije ustvari pretresljiv lik, ki najizraziteje zagotavlja prisotnost tradicionalnih znanj in modrosti, obenem pa vzdržuje sodoben igralski izraz. »S tem uprizarja izjemno kompleksno, ambivalentno žensko identiteto, ki gre veliko globlje od stereotipnih branj figur stark v folklorni imaginaciji ter se ne izogiba izražanju krutosti, jeze in upora.« Nagrado za najboljšega igralca je prejel Gregor Zorc za vlogo v predstavi Pravljice našega otroštva v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in SNG Nova Gorica. »Zorc suvereno izkorišča prostor, ki mu ga daje gledališka forma, v kateri je igralec tudi sam svoj dramatik, dramaturg in režiser. Znano pravljico interpretira z nepričakovanega zornega kota, še zlasti inventiven pa je s pripovedmi osebnih zgodb, ki z okusom, mero in žanrsko distanco presegajo podajanje osebne izkušnje ter ustvarjajo prepričljive in pretresljive gledališke trenutke,« je zapisala žirija.
Posebno nagrado po presoji žirije je za učinkovit uprizoritveni postopek prejela predstava Usedline avtorice Katarine Morano, ki jo je v Mestnem gledališču ljubljanskem zrežiral Žiga Divjak, in sicer za kombinacijo natančno orkestrirane govorne izvedbe besedila in mizanscenske akcije v prostoru. »Na eni strani imamo precizno ritmizirano in komponirano govorno partituro, na drugi pa premišljeno spreminjanje odrskega prostora iz scenografskega hiperrealizma v simbolno pomenljiv prazen prostor,« pravi utemeljitev. Usedline so ob tem osvojile tudi nagrado po izboru občinstva, in sicer z visoko povprečno oceno 4,93.
Telo kot protagonist
Nagrada Slavka Gruma za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo je med petimi nominiranci pripadla Anji Novak - Anjuti za dramo Tekst telesa. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Vesna Jevnikar, Jakob Ribič in Tomaž Toporišič, je v utemeljitvi menila, da gre za izrazito sodobno besedilo, ki deluje sveže tako po temi, ki jo obravnava, kot načinu, kako to počne. »Besedilo je neposredno in inteligentno, kompleksno, problemsko in politično, mestoma pa tudi duhovito in poetično,« so še dodali. »Glavni protagonist besedila je namreč telo ali, bolje rečeno, drama, morda kar performans tega telesa, saj s svojimi simptomi in boleznimi kot nekakšen medij pripoveduje zgodbo o okolju, v katerem biva, in o odnosih, ki jim posredno ali neposredno pripada.«
Nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko je prejela Manca Lipoglavšek za besedilo Zamrzovanje, svojevrstno reinterpretacijo Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami, »umetelno, neizprosno izpisano parafrazo«, ki sproža še dodatne medmedijske ter medkulturne navezave. Podelili so tudi bienalno Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji, prejela ga je Mojca Kreft.