Po poročanju ukrajinskega okoljskega inšpektorata je vojskovanje do junija lani povzročilo najmanj sedem potrjenih primerov izpustov industrijskih kemikalij, so v lanskem pregledu o vplivu konflikta v Ukrajini na okolje med drugim zapisali uslužbenci programa ZN za okolje (UNEP). Poleg tega so zračni in raketni napadi po vsej Ukrajini ter intenzivno bojevanje v njenem vzhodnem delu za seboj pustili na tisoče ton pločevine in milijone ton ruševin. Onesnaženje iz rudnikov in prizadetih industrijskih območij ter eksplozije raket so opustošili kmetijska zemljišča, izguba 15 odstotkov živine v državi pa je ustvarila veliko količino bioloških odpadkov in živalskih stranskih proizvodov.
To je le nekaj vplivov vojne na okolje, ki jih je izpostavil UNEP. Napovedal je še, da bo za ugotavljanje njihovega značaja, obsega in pomena ter sanacijo potrebna celovita presoja situacije na terenu. Izvajali jo bodo z oddaljenim zaznavanjem in preverjanjem stanja okolja ter vzorčenjem in analizami. Izjema ne bodo niti območja, ki so zaradi spopadov nedostopna. Nalogo oddaljenega preverjanja okoljskih razmer v drugi največji evropski državi si je že zadala mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Njihova sekcija za srednjo in vzhodno Evropo ter ukrajinska nevladna organizacija Ecoaction sta konec februarja predstavili zemljevid okoljske škode, nastale zaradi vojne. Zemljevid prikazuje 30 od skoraj 900 za naravo škodljivih dogodkov. Zbral jih je Ecoaction, Greenpeace pa jih je potrdil s satelitskimi posnetki. Najbližje Sloveniji se je zgodil požar v skladišču nafte v Lvivu, mestu na zahodu Ukrajine.
Onesnaženje Ukrajine na Slovenijo ne vpliva
O konkretnem obsegu posledic vojne za okolje tako še ne moremo natančneje govoriti. Lahko pa preverimo, kolikšna je verjetnost, da bomo učinke degradacije okolja v Ukrajini občutili pri nas. Na slovenski agenciji za okolje (Arso) redno spremljajo gibanje zračnih delcev iznad Ukrajine. O tem dnevno obveščajo ministrstvo za obrambo oziroma upravo za zaščito in reševanje, četudi je bojazen, da bi onesnaženje iz Ukrajine v Slovenijo prinesel veter, praktično odveč. »Nad Evropo povečini pihajo vetrovi zahodnih smeri, zato so situacije, ko zrak k nam priteka z vzhoda, zelo redke,« so pojasnili na Arsu, kjer v zadnjem letu v zraku nad Slovenijo niso zaznali delcev, povezanih z vojno v Ukrajini.
Prav tako se ni bati, da bi onesnaženje k nam prišlo prek vodovja, čeprav vode večjega dela slovenskega ozemlja pripadajo donavskemu oziroma črnomorskemu povodju. »Vodozbirna območja rek v Ukrajini, ki pripadajo temu povodju, niso povezana z vodozbirnimi območji naših rek, zato prenos onesnaženosti voda iz Ukrajine v Slovenijo ni mogoč,« so dodali na agenciji.
Ko govorimo o onesnaženju kot posledici vojaških spopadov, ne moremo mimo radioaktivnega onesnaženja. Sploh ker boji potekajo v državi z največjo jedrsko elektrarno v Evropi in deveto po velikosti na svetu. Ljudje smo sicer »v naravi in bivalnem okolju stalno in neizogibno izpostavljeni naravnemu ionizirajočemu sevanju. Njegov vir so primarni kozmični žarki, ki izvirajo iz vesolja, zrak in zemlja,« je pojasnil doc. dr. Benjamin Zorko, vodja skupine za meritve ionizirajočega sevanja na odseku za fiziko nizkih in srednjih energij Inštituta Jožefa Stefana.
V času vojne, kot tudi na splošno, smo bolj pozorni na umetno radioaktivnost. Zorko je navedel, da tovrstno radioaktivnost lahko denimo povzročijo jedrske eksplozije v ozračju, nesreče pri skladiščenju in predelavi radioaktivnih snovi ter nesreče v jedrskih elektrarnah. Po njegovih besedah atomi z radioaktivnimi jedri ali radionuklidi v okolje najpogosteje prehajajo prek izpustov v ozračje ali vodo, pri čemer onesnažujejo zrak, vodo in tla ter rastlinstvo in živalstvo. Ljudje prihajamo v stik z radionuklidi predvsem z vdihavanjem in zaužitjem. V hrano rastlinskega izvora pridejo zlasti prek korenin, pa tudi površine listov. »Umetna radioaktivnost iz zraka se, podobno kot naravna, odlaga na zemeljsko površje, od koder se izpira v globlje sloje. Nekateri radionuklidi v okolju ostanejo dolgo, lahko tudi 30 let, drugi razpadejo v nekaj minutah ali dneh,« je povedal vodja meritev ionizirajočega sevanja.
Slovenija resda nima neposrednega stika z ukrajinsko naravo, je pa z njo deloma povezana prek blagovne menjave. Po podatkih statističnega urada sta zadnje leto pred izbruhom vojne osem odstotkov slovenskega uvoza iz Ukrajine predstavljala pluta in les, deset odstotkov pa izdelki iz njiju. Vzorce iz uvoza v različnih programih nadzora radioaktivnosti v okolju analizira IJS. V analizi lesnih izdelkov iz Ukrajine ugotavlja prisotnost cezija-137, radioaktivnega izotopa cezija, ki pa je posledica nesreče v Černobilu, ne trenutnega dogajanja v državi. »Stopnja radioaktivnosti cezija-137 v ukrajinskih lesnih izdelkih ne predstavlja tveganja za zdravje slovenskega prebivalstva,« je zatrdil Zorko.
