Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes prvič v svojem mandatu seznanila z oceno pripravljenosti Slovenske vojske za preteklo leto. Šolskih ocen, na katere smo se navadili v času Pahorjevega mandata, nismo slišali. Pirc-Musarjeva se je dodatno odločila, da dogodek ne bo potekal v predsedniški palači, pač pa v vrhniški vojašnici Ivana Cankarja, kjer so za govorniškim pultom razstavili različno vojaško opremo. Kulisa je bila prispodoba za tisto, kar smo slišali. Slovenska vojska je še naprej pomanjkljivo pripravljena za delovanje, kadrovsko podhranjena tako v stalni sestavi kot tudi vojni sestavi, a se lahko zaradi nedavno sprejete resolucije o razvoju in opremljanju SV do leta 2040 – ki med drugim vključuje pospešeno povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP –, kot je izpostavil načelnik Generalštaba SV generalmajor Robert Glavaš, veseli boljših časov.
»Obrambni proračun se bo v skladu z resolucijo višal do leta 2030, ko naj bi dosegli dva odstotka BDP. Zavezali smo se, da bomo vsaj petino obrambnega proračuna namenili za investicije. Doseči želimo, da bomo tudi za raziskave in razvoj namenjali dva odstotka obrambnega proračuna,« je pospešeno financiranje izpostavil tudi aktualni minister za obrambo Marjan Šarec. In nato k finančni sliki pristavil obratno sliko na kadrovskem področju. »Zavedamo pa se, da nobeni vojski še tako sodobna oprema prav nič ne koristi, če je nima kdo uporabljati in z njo upravljati.« Minister je sicer hkrati optimistično ocenil, da se v zadnjem času »zanimanje za možnost vključevanja v SV«, tudi za prostovoljno služenje vojaškega roka in vključitev v pogodbeno rezervno sestavo, sploh med mladimi, povečuje. V pripravi so tudi spremembe, ki bodo študentom in dijakom omogočale opravljanje delovne prakse v SV. V državnem zboru smo sicer v razpravi ob robu sprejemanja resolucije poslušali, da so v vojski tudi lani zabeležili izrazito negativen kadrovski trend.
Pirc-Musarjeva je kot vrhovna poveljnica obrambnih sil v svojem govoru izpostavila vojno v Ukrajini, ki je ogrozila mir in varnost na evropskih tleh, in se kaže v humanitarni katastrofi, kršitvah človekovih pravic ter prekinitvi energetskih in dobavnih verig. »Mirno reševanje sporov je in mora ostati imperativ v mednarodnih odnosih, zato sta nujna čimprejšnja prekinitev ognja in začetek pogajanj. Diplomacija mora najti pot,« je dejala in poudarila, da mora biti na spremenjene okoliščine pripravljena tudi Slovenija. Po njeni oceni je med drugim ključna za nacionalno varnost modernizacija. »SV je izvedla vse naloge, ki so jo bile zaupane, to je usposabljanja in vaje, nudenje podpore drugim organom, predvsem policiji ter zaščiti in reševanju, poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih. Vse več pozornosti se namenja sposobnostim kibernetske obrambe, kjer pa bodo potrebna dodatna dolgoročna prizadevanja.«
Po besedah načelnika generalštaba Glavaša je sicer Slovenija v prejšnjem letu, denimo na področjih zmogljivosti in sposobnosti za delovanje, še naprej zaostajala za zahtevanimi standardi, a vseeno ustrezno zagotovila neprekinjeno delovanje služb, določenih bojnih in podpornih sistemov, visoko stopnjo pripravljenosti zmogljivosti za izvajanje nalog v skladu z mednarodnimi pogodbami ter pripravljenost operativnih sil, namenjenih za hitro odzivanje v primeru naravnih in drugih nesreč. Glavaš v prihodnje ob povečanem financiranju – proračun ministrstva bo že v letu 2024 prvič presegel milijardo evrov in bo dvakrat višji kot leta 2020 – pričakuje, da bodo z vsemi sprejetimi ukrepi dvignili pripravljenost SV na »raven sodobnega vojaškega inštrumenta moči za zagotavljanje naših nacionalnih interesov«. Tudi generalmajor je še posebej poudaril modernizacijo, vlaganje v razvoj, pri čemer je dodatno opozoril na nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja.
