Pirc Musarjevi sta letno poročilo o pripravljenosti SV v letu 2022 danes predstavila minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Robert Glavaš.

»Dejstvo je, da še vedno obstajajo določena neskladja oziroma odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil, vendar se hkrati odvijajo koraki tudi v pozitivno smer,« je dejala predsednica republike. Izpostavila je, da je SV izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane, torej usposabljanja in vaje, nudenje podpore drugim organom, predvsem policiji ter zaščiti in reševanju, poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih, je naštela.

Spomnila je tudi na sprejeto resolucijo za nadaljnji razvoj SV do leta 2040, kjer bo v naslednjih korakih potrebna implementacija preko mandatov več vlad. Po njenih besedah se postopno viša delež obrambnih izdatkov, delež za investicije ter delež sredstev za inovacije in raziskave, kar je pomembno z vidika sodobnih groženj, prebojnih tehnologij in tehnologij za tako imenovano dvojno rabo.

Kot je dodala, je bil napredek narejen tudi pri usposabljanju kot ključni nalogi SV za obrambo države, vse več pozornosti se namenja tudi zmogljivostim kibernetske obrambe. Še vedno pa ostajajo izzivi s starostno strukturo in pridobivanjem pripadnikov SV, je spomnila.

Pirpavljeni moramo bit na spremenjene mednarodne okoliščine

Po njenih besedah se naslavljajo tudi izzivi preteklega zaostanka pri izgradnji ključnih zmogljivosti. Ta se sicer ne bo zmanjšal čez noč, ampak bo zahteval svoj čas in seveda stabilno politično podporo, je še opozorila.

Sicer pa je prepričana, da bo »Slovenska vojska v sodelovanju z ostalimi subjekti in sredstvi zaščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bo to potrebno«.

Kot je še dejala Pirc Musar, mora biti tudi Slovenija pripravljena na spremenjene mednarodne okoliščine. »Nacionalno varnost si bomo lahko učinkovito zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo, pripravljenostjo in sposobnostjo zaznavanja, preprečevanja ter odzivanja na sodobne varnostne grožnje,« poudarila.

Po njenih besedah bo zahtevna naloga vseh subjektov nacionalne varnosti, tudi SV, bo pravočasno sledenje razvoju prebojnih tehnologij, saj bo zaostanek predstavljal resno varnostno ranljivost. »Zato potrebujemo ustrezne obrambne zmogljivosti, ki se morajo redno nadgrajevati in modernizirati, te pa morajo biti namenjene nacionalni obrambi in seveda tudi za potrebe Nata,« je še opozorila.

Vrhovno poveljnico obrambnih sil tudi veseli, da so se danes pogovorili o odpornosti države in družbe. »Kakšen pomen imajo dolgoročna vzdržljivost ter odpornost družbe in države ter seveda obrambnih sil, pa praktično lahko vidimo vsak dan v oddaljenosti zgolj 600 kilometrov od slovenske meje, torej v Ukrajini,« je pojasnila.