Cene blaga so se marca na letni ravni v povprečju zvišale za 12,4 odstotka, cene storitev pa za 6,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,7 odstotka, poltrajno blago za 6,1 odstotka in trajno blago za 5,9 odstotka.
Največ, 2,9 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale za 19,1 odstotka višje cene hrane. Meso se je podražilo za 18,2 odstotka, kruh in izdelki iz žit za 20,1 odstotka ter mleko, sir in jajca za 24,4 odstotka.
Za 1,2 odstotne točke je inflacijo zvišala dražja električna energija. Ta se je podražila za 49 odstotkov, kar je bila med drugim posledica delne odprave ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih pred letom dni, pojasnjujejo statistiki.
Letna rast cen v marcu je bila precej višja kot leto prej - marca lani je znašala 5,4 odstotka - in najvišja od avgusta lani, ko je bila pri 11 odstotkih. Letna stopnja inflacije je septembra znašala 10 odstotkov, oktobra 9,9 odstotka, novembra 10 odstotkov, decembra 10,3 odstotka in januarja 10 odstotkov.
Spremembe cen v marcu
Marca letos so cene na mesečni ravni ostale nespremenjene. Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so se najbolj zvišale cene v skupini oblačila in obutev (za 7,2 odstotka), ki so k mesečni inflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 9,1 odstotka, obutev pa za 3,2 odstotka. Cene medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme so se zvišale za 7,2 odstotka, inflacijo so potisnile navzgor za 0,3 odstotne točke.
Hrana se je na mesečni ravni podražila za 1,1 odstotka. Izstopale so podražitve zelenjave (za 3,7 odstotka) in mesa (za 1,1 odstotka). Zvišale so se tudi cene oskrbe z vodo (za 4,7 odstotka) ter cene v skupini drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,3 odstotka).
Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,9 odstotne točke ublažile pocenitve počitniških paketov (za 22,4 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa še cenejša trdna goriva (za 4,0 odstotka) in gospodinjsko pohištvo (za 2,2 odstotka).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila marca 10,4-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,9 odstotka, cene storitev pa za 7,2 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,5 odstotka, poltrajno blago za 6,3 odstotka in trajno blago za 4,1 odstotka.
Letna inflacija v območju evra marca upadla na 6,9 odstotka
Marca je bila inflacija najvišja v segmentu hrane, alkohola in tobaka, rast cen je tu glede na februar pospešila za 0,4 odstotne točke na 15,4 odstotka.
Sledile so cene neenergetskih industrijskih dobrin, ki so bile ta mesec za 6,6 odstotka dražje kot pred letom dni, februarja je njihova medletna rast medtem znašala 6,8 odstotka. Storitve so se na letni ravni podražile za pet odstotkov, kar je nekoliko več kot februarja (4,8 odstotka).
Cene energentov pa so bile za 0,9 odstotka nižje kot pred letom dni, medtem ko je februarja njihova medletna rast znašala 13,7 odstotka.
Od držav, ki uporabljajo evro in za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo letno inflacijo marca zabeležili v Luksemburgu (tri odstotke), Španiji (3,1 odstotka) in na Nizozemskem (4,5 odstotka).
Najvišjo letno inflacijo so tudi tokrat zabeležile Latvija (17,3 odstotka), Estonija (15,6 odstotka) in Litva (15,2 odstotka).
Brez upoštevanja cen energentov in hrane je bila marčna inflacija v območju evra 5,7-odstotna.
Kljub umirjanju skupne izmerjene inflacije v zadnjih mesecih Evropsko centralno banko (ECB) skrbi stalna rast osnovne inflacije, torej rasti cen brez energije in hrane. Ta je znak, da se inflacijski pritiski vse bolj utrjujejo po celotnem spektru gospodarstva, kar povečuje nevarnost plačno-inflacijske spirale in dolgotrajne inflacije. Takšen scenarij lahko kontinuirano zniža življenjski standard.
