V nedeljo se bosta v drugem krogu črnogorskih predsedniških volitev pomerila aktualni voditelj države, 61-letni Milo Đukanović, in 36-letni nekoliko presenetljivi izzivalec Jakov Milatović. Đukanović je v prvem krogu zmagal s 35 odstotki dobljenih glasov, vendar ima Milatović, ki je v prvem krogu dobil 29 odstotkov podpore, več možnosti za zmago. Zanj bodo namreč predvidoma večinsko glasovali tudi volilci treh bolj ali manj prosrbskih kandidatov, ki so izpadli v prvem krogu in so skupaj zbrali 32 odstotkov glasov.
Trditve o odpiranju vrat srbskemu vplivu
V Đukanovićevem taboru razglašajo, da bi Milatović kot predsednik države s svojimi sicer majhnimi pristojnostmi lahko dopuščal vladi, da odpre državo srbskemu vplivu, kar da je Đukanović preprečeval. Oba sta sicer proevropsko usmerjena, a spet gre za boj med tako imenovanim suverenističnim in prosrbskim taborom. Đukanović je bil sprva zagovornik Miloševićeve velike Srbije, a potem je sredi 90. let obrnil ploščo, leta 2006 izpeljal osamosvojitev, dve leti zatem pa je njegova vlada priznala Kosovo in s tem, kot trdijo v Beogradu, »zarinila nož v hrbet Srbiji«.
Milatović se o tem, kaj so Črnogorci, ne opredeljuje, na predvolilnih zborovanjih pa se pojavlja ob črnogorskih in ne srbskih simbolih. Vendar je naklonjen srbski pravoslavni cerkvi in leta 2020 je na njen predlog postal minister za gospodarstvo v prosrbski vladi, nedavno pa se je sestal z njenim metropolitom Joanikijem. Ni niti presenetljivo, da je Đukanović drugače kot Milatović proti sodelovanju Črne gore v projektu gospodarskega povezovanja regije Odprti Balkan, v katerem ima vodilno vlogo Srbija, članici sta še Severna Makedonija in Albanija.
Pismo podpore intelektualcev
Đukanović je polovico svojega življenja vladal Črni gori, največkrat kot premier. V letih 1998–2003 je bil predsednik, kar je tudi od leta 2018, a na tem položaju nima veliko pooblastil. Zdaj pa hoče biti spet izvoljen gotovo tudi zato, ker bi se kot predsednik lažje branil obtožb o korupciji in povezav s kriminalom. Sicer je leta njegova Demokratska stranka socialistov oblast izgubila na parlamentarnih volitvah 2020, po katerih je vlado sestavil prosrbski blok.
Milatović, ki je magistriral iz ekonomije na Oxfordu, je v politiki vsega tri leta, a je že takoj na začetku zablestel, saj je kot minister za gospodarstvo skupaj s finančnim ministrom Milojkom Spajićem povečal plače in pokojnine, minimalno plačo z 250 na 450 evrov. Na podlagi tega uspeha sta leta 2022 ustanovila stranko Evropa zdaj in njen predsedniški kandidat je bil sprva 35-letni Spajić, a je potem moral odstopiti, ker je prišlo na dan, da je tudi srbski državljan, zaradi česar ne more kandidirati.
Gibanje Evropa je v sredo objavilo podporo »150 intelektualcev« za Milatovića, med njimi je zlasti veliko univerzitetnih profesorjev in uglednih zdravnikov. V pismu podpore poudarjajo, da nočejo predsednika, »ki bi bil znan po korupciji, kriminalu in finančnih mahinacijah«, kar naj bi bilo značilno za Đukanovića.
Kot bi bili spet na referendumu
Đukanović je o Milatoviću na nedavnem predvolilnem zborovanju dejal: »On je del parlamentarne večine z dne 30. avgusta 2020 (tedaj so bile volitve), je del kleronacionalistične večine, ki hoče sodobno Črno goro vrniti v mračni srednji vek, je kandidat velikosrbskega nacionalizma.«
Za Al Jazeero pa je 34-letni ugledni črnogorski zgodovinar Boban Batrićević dejal, da so nedeljske volitve zgodovinske in da so se Črnogorci podobno kot leta 2006 nekako spet znašli na referendumu: »Milatović se zavzema za uvedbo dvojnega državljanstva, tako da bi 70.000 ljudi iz Srbije, ki so po rodu iz Črne gore, dobilo volilno pravico (Črnogorcev je 600.000). To bi pomenilo konec možnosti, da se Črna gora kadar koli reši vpliva Beograda. Postala bi satelit Srbije, Republika Srbska z grbom Črne gore.«
