Predsednik vlade Robert Golob je v torek za oddajo Preverjeno na POP TV izrazil kritiko nad ekipo ministrstva za finance z Boštjančičem na čelu, češ da je davčno reformo komunicirala slabo in narobe. Zato, kot je dejal, nase prevzema komunikacijo in usmeritve na tem področju. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je nato v sredo zjutraj podal odstopno izjavo, minister Klemen Boštjančič pa je odstop sprejel.
Na finančnem ministrstvu so sicer v sredinem odzivu poudarili, da je njihova ekipa za zdaj javnosti predstavila šele analizo stanja, časovnico in izhodišča. »Konkretna vsebina nikoli ni bila komunicirana zaradi dejstva, da smo želeli pri snovanju prenove najti konsenz s ključnimi deležniki,« so poudarili. Zagotovili so, da na ministrstvu nadaljujejo pripravo prenove davčnega sistema. Pri tem se bodo trudili bolje pojasniti, kakšne spremembe načrtujejo in jih približati ljudem.
Finančno ministrstvo je izhodišča za davčne spremembe predstavilo koaliciji in nato javnosti 14. marca. Cilj je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je takrat povedal Boštjančič. Glavne spremembe je napovedal pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin.
Glede sprememb pri dohodnini na ministrstvu predlagajo, da se s ciljem večje enostavnosti preide na sistem neto obdavčitve dohodka, torej sistem davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav. Konkretnih rešitev še niso predlagali, saj želijo pred tem široko javno razpravo. Božič ob tem ni hotel zagotoviti, da bodo posamezniku prinesle višje neto prihodke.
Golob je medtem v torek dejal, da bodo morale iti spremembe pri dohodnini v smeri, ki bo zmanjšala obremenitev plač in dela, ki bo stimulativna za mlade in visoko izobražene ter bo spodbujala gospodarski razvoj. »Ko bomo to uredili, se lahko posvetimo premoženju,« je dejal in dodal, da ne govori o nepremičninah. Te so danes obremenjene z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč in v ta del se po njegovih besedah ne bodo spuščali.
Kužnerju poln mandat na čelu zavoda za blagovne rezerve
Vlada je vršilca dolžnosti direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Andreja Kužnerja danes imenovala za direktorja zavoda s polnimi pooblastili. Štiriletni mandat bo nastopil v petek, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje. Kužnerju je poln mandat namenila že prejšnja vlada, a je aktualna vlada odločbo lani razveljavila.
Prejšnja vlada je Kužnerja konec lanskega maja imenovala za direktorja zavoda za blagovne rezerve s polnim mandatom, ki naj bi ga nastopil 16. novembra lani. A je nova vlada odločbo nekaj dni pred začetkom mandata razveljavila in Kužnerja imenovala za vršilca dolžnosti.
Kot so utemeljili, je prejšnja vlada v času izdaje prvotne odločbe imenovanja direktorja opravljala tekoče posle, kamor sodijo le posli, ki so nujni z vidika nemotenega delovanja države in njenih organov. Ker pravne posledice še niso nastopile, saj pogodba o zaposlitvi na podlagi odločbe še ni bila podpisana, jo je vlada razveljavila. Konec decembra je nato objavila nov razpis, na katerega sta prispeli dve prijavi.
Kužner je bil novembra 2021 na položaj v. d. direktorja imenovan, potem ko je odstopil direktor zavoda Tomi Rumpf. Nekdanji direktor Kobilarne Lipica Rumpf je na zavod prišel aprila 2020, ko je vlada razrešila Antona Zakrajška, ki je zavod vodil od julija 2008. Slednji se je z mesta direktorja poslovil v prvem valu epidemije covida-19, ko je bil zavod za blagovne rezerve določen za nabavo zaščitnih sredstev v boju zoper covid-19 na nacionalni ravni.
Rožle Prezelj ostaja varuh športnikovih pravic
Nekdanji atlet Rožle Prezelj ostaja varuh pravic slovenskih športnikov. Vlada mu je zaupala nov petletni mandat, potem ko je dobila prijave treh kandidatov, od katerih sta bili le dve popolni.
»Na osnovi navedenih izkušenj na področju športa, priporočil ter podpore deležnikov v športu in vizije za delovanje varuha športnikovih pravic v prihodnjem obdobju je minister, pristojen za šport, za funkcijo varuha predlagal Prezlja,« so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Prezelj je državni rekorder v skoku v višino in trikratni olimpijec. Po izobrazbi je doktor znanosti s področja prava. Več kot 17 let je bil aktiven v športu, med drugim je bil evropski prvak v konkurenci do 23 let, trikrat je tudi nastopil na olimpijskih igrah.
Na čelu komisije za enake možnosti v znanosti Kristina Žagar Soderžnik
Na prvi seji pa se je danes sestala komisija za enake možnosti na področju znanosti, ki bo delovala v mandatnem obdobju od 2023 do 2026. Vodja 14-članske komisije v novem mandatu je Kristina Žagar Soderžnik z Instituta Jožef Stefan, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Udeleženke in udeležence je uvodoma nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki se jim je zahvalil, da so sprejeli članstvo v komisiji. »Najbrž si vsi želimo, da takšne komisij ne bi več potrebovali, vendar sem prepričan, da je trenutno še vedno potrebna,« so v sporočilu za javnost povzeli besede Papiča. Prepričan je, da bo imela komisija precej dela. Usmeritvam, predlogom, kako izboljšati enakost na področju znanosti, bodo prisluhnili in jih poskušali na ministrstvu uresničiti, je zagotovil minister in poudaril, da ima komisija pri delu vso njegovo podporo.
Ministrstvo za visoko šolstvo ob pomoči strokovnega telesa komisije za enake možnosti na področju znanosti sledi načelu uravnoteženega zastopanja obeh spolov pri pripravi pravnih aktov in drugih strateških dokumentov v znanosti ter pri imenovanju delovnih teles v pristojnosti ministrstva. Podpira tudi promocijske in druge dejavnosti pri zagotavljanju enakih možnosti v znanosti.
Že tretje desetletje namreč v državah članicah EU potekajo prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila vsakršna diskriminacija. V zadnjih letih se je še posebej povečevalo zanimanje za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo premajhno udeležbo na višjih stopnjah akademskih karier in pri odločanju.
Čeprav sta v Sloveniji spola ob diplomi in doktoratu številčno približno izenačena, se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure bistveno zmanjša. Žal takšen škarjasti diagram ne velja le za Slovenijo, ampak za celotno Evropo. Evropska komisija je namreč leta 1998 v Helsinkih ustanovila posebno skupino za ženske v znanosti, v kateri že od začetka sodeluje tudi Slovenija. Vključitev Slovenije kot države kandidatke v evropske raziskovalne programe je spodbudilo takratno ministrstvo za znanost in tehnologijo, da je leto kasneje kot nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti imenovalo Tamaro Lah Turnšek, čemur je leta 2001 po zgledu Helsinške skupine sledila še ustanovitev komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti, predhodnice današnje komisije, je zapisano na spletni strani ministrstva.
