Intervencijo o vidikih presoje ustavnosti novele zakona o RTVS, ki je bila vložena na ustavno sodišče, so pripravili v sodelovanju s pravnimi in medijskimi strokovnjaki. Dr. Barbara Rajgelj je pojasnila, da so v obširni 80-stranski analizi obravnavali tako pomen javne RTVS za ustavno pravico do izražanja ter predstavili pomembne sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, povezane z modeli upravljanja medijev. Med drugim so se osredotočili tudi na dejanske vidike, kot so zgodovina delovanja in načini prevzemanja metod upravljanja z RTV ter vpliv teh na institucionalno ureditev in krnitev uredniške in novinarske neodvisnosti. Omenjeno je vplivalo na medijsko svobodo, na kar že dlje časa opozarjajo tako nevladne in vladne organizacije kot tudi širša javnost. Nov model – kateremu je javnost izkazala veliko podporo na referendumu – bi tako bolje ščitil svobodo izražanja, saj bi RTVS premaknil iz rok politike v roke javnosti, trdi Rajgljeva.
Katarina Bervar Sternad iz centra PIC je poudarila, da je sprememba modela upravljanja iz leta 2005 nujna. Na nevarnosti tega modela je namreč že pri samem sprejetju opozarjala tudi mednarodna strokovna javnost, zdaj pa so posegi nosilcev politične moči postali tako hudi, da je za zaščito javnega interesa pomembna takojšnja sprememba modela upravljanja. Opozarja, da brez omenjenega ne bo mogoče doseči cilja zakona, to je ohranitve in krepitve javnega interesa pri upravljaju in delovanju RTVS. »Novela zakona uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija in preprečujejo katerikoli politiki vstop v upravljanje javnega medija,« pojasnjuje Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije in dodaja, da bi novela popravila trenutno stanje, v katerem se dnevno dogajajo napadi na avtonomijo in neodvisnost. »Ne zastavlja se le vprašanje nove ureditve, ki je pred ustavnim sodiščem, temveč zlasti neustavnost stare ureditve, ki jo imamo, saj ta omogoča politično podreditev,« opozarja Rajgljeva.
Poudarjajo, da sicer niso stranka v postopku, vendar pa imajo interes, zato so na ustavno sodišče vložili intervencijo kot institut prijatelja sodišča. »Upamo, da bomo ustavno sodišče prepričali s svojimi argumenti,« je dejala dr. Barbara Rajgelj. V navezavi s tem dodaja, da bi si želeli, da bi intervencijo vložil tudi kdo drug, na primer varuh človekovih pravic, ki ima za to tudi pravne podlage. »Stranka v postopku pred ustavnim sodiščem je državni zbor, zato bi na nek način pričakovali, da se državni zbor bolj intenzivno vključi v ta postopek pred ustavnim sodiščem,« je še dejala Rajgeljeva.
