Med portretiranjem avtomobilov v naši rubriki smo skozi leta ugotovili, da se med zanimivimi štirikolesniki, ki so pisali zgodovino, ki so izstopali, bili inovativni tako glede oblike kot številnih dodatkov, pojavlja izjemno veliko avtomobilov znamke Citroën. Kar je v bistvu logično in je znano vsakemu vsaj bežnemu ljubitelju avtomobilov. A če bi podobno rubriko imeli tudi čez nekaj desetletij in bi želeli predstaviti avtomobile omenjene znamke v obdobju, denimo, prvih dvajsetih let 21. stoletja, bi bila slika drugačna. Naj to ne zveni slabšalno, a občutek za omenjeno obdobje je, da se je Citroën, iz takšnih in drugačnih razlogov, vmes malce »izgubil«. Da je sicer na ceste pošiljal povsem korektne štirikolesnike, a nič kaj bistveno več kot to. Nič takega, kar bi resnično vzbudilo čustva, navdušenje, skratka.
Tudi iz tega vidika je bilo naše zadovoljstvo nad zadnjim Citroënom, ki smo ga dobili na test, zares izjemno. C5 X je bil ta avtomobil, predstavlja vrh trenutne ponudbe te francoske znamke, v bistvu pa ga je izjemno težko »popredalčkati« v kakšen konkreten razred. Po eni strani je kombilimuzina, ki deluje malce športno-terensko, po drugi kupejevska limuzina, pa še kakšno oznako bi mu lahko nadeli. Najlažje ga je tako označiti z zguljeno in že kar prevečkrat uporabljeno besedo križanec, a C5 X je dejansko natančno to – križanec številnih vrst avtomobilov, najpomembnejše pa je, da je končni rezultat zares izjemen štirikolesnik. Tako oblikovno kot med vožnjo.
V dolžino meri zajetnih 4,8 metra, s čimer da vedeti, da zna biti udoben za večje število potnikov, kar tudi hitro potrdi v praksi, saj smo sami s 190 centimetri na zadnjih sedežih imeli zares veliko prostora v vse smeri, medtem ko ga je v prtljažniku v osnovi za 485 litrov. A seveda smo se kaj hitro presedli za volan in takoj pomislili – da, to je pravi Citroën. Končno! Sedež je izjemno udoben, mehak, človek dobi občutek, da se vanj kar potopi, zelo podoben pa je občutek tudi, ko z avtomobilom speljete. Po udobju med vožnjo se z njim, brez pretiravanja, lahko primerjajo le limuzine najvišjih razredov, predvsem pa so s tem avtomobilom končno dobili izbiro tisti, ki imajo v prvi, drugi in še kakšni vrsti, radi predvsem udobje in jim ni mar za športnost, pod krinko katere je danes na trgu res veliko »trdih« avtomobilov. Pa čeprav je, če pod športnost štejemo tudi denimo pospeške, testni C5 X, izjemno odziven in poskočen avtomobil, ki denimo z mesta do stotice pospeši v 7,9 sekunde.
To mu omogoča pogon, ki ga sestavljata 1,6-litrski turbobencinski štirivaljnik in električni motor s sistemsko močjo 165 kilovatov (224 konjev). In da, C5 X je imel tudi baterijo s kapaciteto 12,4 kilovatne ure, ki jo je bilo mogoče polniti preko kabla, kar pomeni, da je šlo za priključnega hibrida, ki zgolj na elektriko, v idealnih razmerah (beri: počasnejša vožnja po mestu ob toplem vremenu) lahko prevozi do približno 50 kilometrov. Kadar smo koristili oba vira energije, pa je v mešanem ciklu avtomobil porabil okrog 5,5 litra bencina na 100 kilometrih vožnje, kar je tudi kar ugodna številka.
Za konec se vrnimo za volan – v smislu voznikovega delovnega prostora. Glede kakovosti izdelave in uporabljenih materialov lahko zgolj ponovimo hvalnice, a vendar je bila tudi stvar, ki nas je pri C5 X zmotila. In to dejansko edina, ki si zasluži manjši minus, ki se je sprva zdel večji. Kar nekaj (preveč) časa uporabnik namreč rabi, da se spozna z delovanjem infozabavnega sistema in zares škoda je, da kljub nekaterim fizičnim stikalom in gumbom preko njih ni možno v celoti nastavljati prezračevanja, temveč le delno. V ne najbolj preglednih menijih velikega zaslona na dotik, ki tudi ni najbolj odziven, pa se uporabnik hitro izgubi, kar predvsem med vožnjo jemlje prepotrebno pozornost. Je pa res, da dlje kot smo se z avtom družili, bolje je bilo.
Cena 50.900 evrov se sliši visoka, a ko potegnemo črto pod vse omenjeno in dodamo, da je bil testnež odlično opremljen, je ugotovitev, da boste za ta znesek težko, če sploh, dobili več.