Deset največjih športnih preobratov v naši regiji
V sodobnem športu je vse manj preobratov in presenečenj. Šport je postal zelo utirjen posel in tako pokrovitelji kot lastniki športnih sistemov si želijo, da stvari ne bi potekale preveč razburljivo. Boljši zmagujejo in slabši izgubljajo. Včasih pa ni bilo tako, čeprav o največjem preobratu poročajo iz ameriške študentske košarkarske lige, ko je leta 2017 Nevada premagala New Mexico, potem ko je enajst minut pred koncem zaostajala za 25 točk in minuto pred koncem za 14 točk. Če bi hoteli našteti in razvrstiti vse športne preobrate ali »comebacke«, ki so se dogajali v športnih igrah, bi tej temi lahko namenili nekaj obsežnejših enciklopedij. Tudi zato smo se lotili samo tistih, ki so povezani s Slovenijo, s tekmami naših in jugoslovanskih reprezentanc ter slovenskih klubov.
Miha Štamcar
25. marec 2023 06:01
26. marec 2023 15:37
Predviden čas branja: 8 min
Iz tiskane edicije
Miha Štamcar
25. marec 2023 06:01
26. marec 2023 15:37
Predviden čas branja: 8 min
Iz tiskane edicije
Fotografije
(Foto: AP)
(Foto: AP)
Celje – Ademar Leon, 2003
Največji preobrat v slovenskem športu se je gotovo zgodil v Celju, ko so domači rokometaši v osmini finala izločili španski Ademar Leon. Po prvi tekmi so pivovarji zaostajali za kar 13 golov, v Španiji je bilo 38:25 za Ademar Leon. 21. decembra, ob odprtju nove celjske športne dvorane, pa se je zgodil čudež in Celjani so zmagali za 13 golov, 34:21. V četrtfinale so se uvrstili, ker so v gosteh dosegli več golov. Pod taktirko Mira Požuna se je najbolj izkazal vratar Dejan Perić, Sergej Rutenka in Renato Vugrinec sta dosegla po devet golov, Edvard Kokšarov pet, Matjaž Brumen in Miladin Kozlina pa po štiri. Trener gostov Manuel Cadenas, ki je očitno podcenjeval domače, je bentil nad sodnikoma, ki pa sta veliko bolj strogo izključevala domače in več sedemmetrovk dosodila gostom, a je priznal, da je bil najboljši na igrišču Dejan Perić. Pozneje v sezoni so se celjski rokometaši sprehodili do konca, vse tekme do zmage v finalu so bile lažje od obeh z Ademar Leonom. Celjani so postali evropski in s tem pravzaprav tudi svetovni klubski prvaki, kar v modernih časih in ob skopih globalnih pokroviteljih ni več mogoče.
Jugoslavija – Francija, 1960
Evropsko prvenstvo v nogometu se je leta 1960 odvijalo v Franciji, kjer je v Parizu 6. julija potekala tudi prva polfinalna tekma med Francijo in Jugoslavijo. Mimogrede, pri takrat naših je šlo za zlato jugoslovansko generacijo, ki je nekaj tednov pozneje, septembra 1960, v Rimu osvojila olimpijsko zlato medaljo. Plavi so bili favoriti, a kaj ko so Francozi v 62. minuti vodili že 4:2. No, to Jugoslovanov sploh ni zmotilo, od 75. do 79. minute so na hitro dosegli tri gole (enega Knez in dva Jerković) ter se uvrstili v finale s Sovjetsko zvezo.
Jugoslavija – Zahodna Nemčija, 1976
Na evropsko nogometno prvenstvo, ki je leta 1976 potekalo v Beogradu in Zagrebu, so se uvrstile Nizozemska, Češkoslovaška, Zahodna Nemčija in Jugoslavija. Na polfinalni tekmi so se naši na Marakani srečali z Nemci in po pol ure povedli z 2:0 (Popivoda in Džajić). Heinz Flohe je prvi gol za Nemce dosegel v 64. minuti, Dieter Müller je izenačil v 82. minuti. Igrali so podaljška, v katerih je Müller dosegel še dva gola. Za Jugoslavijo, ki je osvojila četrto mesto, sta igrala tudi Brane Oblak in Danilo Popivoda. Zlato so osvojili Čehoslovaki.
Bojan Križaj, Wengen, 1981
Bojan Križaj (1957) je na slalomski tekmi v Wengnu zmagal že leta 1980, zato je 25. januarja 1981 branil prejšnjo zmago. Na prvi progi je z zaostankom 83 stotink za Ingemarjem Stenmarkom zasedel slabo deseto mesto, saj je takrat veljalo pravilo, da na drugi progi prvi pelje tisti, ki je bil prvi, ne pa obratno, od tridesetega mesta, kot danes. Stenmark je torej peljal prvi, vozil je solidno, a ga je za 13 stotink prehitel Marc Girardelli. Kot deseti je šel na progo tržiški smučar in ugnal vse, drugega Girardellija za 42 stotink.
Barcelona – Metz, 1984
Tekma, ki so jo odigrali v okviru povratnih srečanj prvega kroga pokala pokalnih zmagovalcev, je za našo rubriko pomembna, ker jo je zaznamoval Zvonko Kurbos - Tony (1960), slovenski nogometaš z nemškim potnim listom. Barcelona si je na prvi tekmi v Metzu ustvarila lepo prednost. Zmagali so s 4:2, z goli Sonorja, Schusterja, Caldere in Carasca – za Francoze sta zadela Kurbos in Rohr. Na povratni tekmi v Barceloni 19. septembra pa se je razigral Kurbos, ki je zadel trikrat. Gostje so zmagali s 4:1 in se presenetljivo uvrstili naprej.
Jugoslavija – Sovjetska zveza, 1986
Sedemnajstega julija so v Madridu igrali polfinalno tekmo svetovnega prvenstva med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Preobrat, ki se je zgodil na koncu, velja za najbolj tragičnega v jugoslovanski košarki, še posebno če vemo, da so za modre med drugim igrali Dražen Petrović, Vlade Divac in Dražen Dalipagić. Podatek, ki pove vse: Jugoslavija je 46 sekund pred koncem vodila za devet točk (!), potem pa so ob presingu rdečih Jugoslovani storili neverjetno število različnih napak. Sovjeti so s trojkami izenačili in zmagali po podaljšku.
Slovenija – Jugoslavija, 2000
Eden največjih slovenskih športnih uspehov je bila uvrstitev naših nogometašev na evropsko prvenstvo leta 2000 na Nizozemsko oziroma Belgijo. V prvem krogu skupine C, v kateri so bili ob naših še Španci, Norvežani in Jugoslovani, so se naši v Charleroiju srečali z Jugoslavijo in povedli s 3:0 (dvakrat Zlatko Zahović, enkrat Miran Pavlin). Potem pa se je začela katastrofa. Plavi so nas ujeli in v šestih minutah z goloma Miloševića in golom Drulovića izenačili. Morda je bila sreča v nesreči to, da so pri 3:3 tudi Jugoslovani omagali.
Slovenija – Izrael, 2003
Ena tistih ekip, ki so si v preteklosti privoščile največ padcev, je slovenska košarkarska reprezentanca. Na evropskem prvenstvu leta 2003 na Švedskem so naši, kljub temu da so veljali za tihe favorite, izpadli že v play offu, v na videz lahki tekmi s povprečnimi Izraelci. Naši so na tekmi 8. septembra pričakovano povedli že za 17 košev, a so se Izraelci varovancem Slobodana Subotića vedno približali in na koncu zmagali za dve točki, 78:76. Pri naših so bili najboljši Nachbar, Tušek, Gorenc, Jurković, pri Izraelcih pa Burstein, Green, Sharpo …
Slovenija – Grčija, 2007
Enega največjih polomov je slovenska košarkarska reprezentanca doživela na evropskem prvenstvu leta 2007 v Španiji, ko so naše premagali Grki. Kaj se je zgodilo? Belo-zeleni pod vodstvom Aleša Pipana so se uvrstili med osem najboljših, ko so premagali Italijo, Poljsko in Francijo. Zataknilo se je 14. septembra, čeprav ni kazalo na to. Naši so na tekmi z Grki sedem minut pred koncem vodili že z 58:42, še dve minuti pred koncem je bilo 14 točk za naše. Grki so z borbeno igro in trojkami zmagali za točko. Pri naših sta bila najboljša Nesterović in Laković.
Maribor – Brugge, 2011
Vijoličasti iz Ljudskega vrta so najuspešnejši slovenski nogometni klub, ki si je v sezoni 2011/2012 priboril šest tekem v skupinskem delu lige Evropa. Mariborčani so eno tekmo, z Brago, remizirali, preostalih pet pa izgubili. Tudi 30. novembra doma z belgijskim Bruggejem, čeprav so do 74. minute vodili s kar 3:0 (dvakrat Volaš in avtogol). Belgijci so potem v šestnajstih minutah dosegli kar širi gole in se uvrstili na prvo mesto v skupini H. Mimogrede, Mariborčane je v tistem času vodil trener Darko Milanič, v napadu pa sta recimo ob Volašu sodelovala Tavares in Ibraimi.