Avgusta 2020 so v Črni gori potekale parlamentarne volitve. Večinoma v vzdušju pritiska Srbske pravoslavne cerkve, ki je mobilizirala vse možne sile, da bi preprečila izvajanje zakona o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in o pravnem položaju verskih skupnosti. Bistvo tega zakona, napisanega na petih straneh, je vračanje premoženja, ki ga je Srbska pravoslavna cerkev od leta 1918 vknjižila kot svojo last, oziroma nadzor nad njim. V Črni gori, kot tudi drugod po svetu, se vse vrti okrog denarja in zgodovine, vse drugo pa so zgodbice za volilce, marketinške agencije (tam PR večinoma vodijo Izraelci) in »politične analitike«, ki sledijo evropskemu jeziku pravil službe – v katerem je treba povedati čim več novih floskul, v resnici pa je treba prikriti bistvo – in iščejo nove »rešitve« za stare delitve in konflikte.
Fotografija: Reuters
In v tem smislu Črna gora ni bistveno drugačna od preostalega dela regije, kjer verske skupnosti v glavnem igrajo odločilno vlogo pri ohranjanju volilnega telesa v ...