Tajvan se pripravlja na izgubo še enega diplomatskega priznanja. V Tajpeju so včeraj odpoklicali svojega veleposlanika iz Hondurasa, ker se ta pospešeno pripravlja na vzpostavitev diplomatskih odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko, kar bi posledično pomenilo prekinitev odnosov s Tajvanom. V Peking je s tem namenom v sredo odpotoval honduraški zunanji minister Eduardo Reina.
Dogajanje ni nepričakovano. Predsednica 9,5-milijonskega Hondurasa Xiomara Castro je med predvolilno kampanjo leta 2021 v svoj program zapisala vzpostavitev diplomatskih odnosov s Pekingom, ki jih ta srednjeameriška država nikoli ni imela. Castrova je prejšnji teden tudi javno napovedala ta korak. Agencija Reuters je, sklicujoč se na neuradne vire, potem poročala, da je Honduras za nadaljevanje diplomatskih stikov od Tajvana zahteval 2,5 milijarde dolarjev finančne pomoči. V Tegucigalpi so to zanikali, a posredno potrdili, da so diplomatske odnose povezovali s financami, saj da so od Tajvana hoteli nakup za 2,5 milijarde dolarjev dolga, ker je Honduras do vratu v finančnih težavah, kot je dejal Reina.
V Tajvanu tega niso neposredno potrdili. Je pa zunanji minister Joseph Wu dejal, da je Honduras postavil »visoko ceno« za nadaljevanje diplomatskih odnosov in da se otok ne bo šel dolarske diplomacije s Kitajsko. Ta sicer ni kakšna novost, saj sta finančne spodbude, povezane z diplomatskimi odnosi, v preteklosti uporabljala tako Tajpej kot Peking.
Srečanje z McCarthyjem?
Kitajska je pri prepričevanju držav, naj vzpostavijo diplomatske odnose z njo namesto s Tajvanom, zelo dejavna in v zadnjem obdobju uspešna. Od leta 2018 je takšen obrat naredilo sedem držav. Če se jim pridruži še Honduras, bo imelo s Tajvanom diplomatske odnose še 13 držav – sedem karibskih in tihomorskih državic ter Vatikan, Esvatini (nekdaj Swaziland), Haiti, Paragvaj in srednjeameriški Gvatemala ter Belize. V tej regiji je Tajpeju v zadnjem obdobju hrbet diplomatsko obrnilo največ držav (od leta 2017 Panama, El Salvador in Nikaragva ter zdaj Honduras). Tudi zato se tajvanska predsednica Tsai Ing Wen prihodnji teden odpravlja v Gvatemalo in Belize, da se trend ne bi nadaljeval.
Na poti nazaj se bo predvidoma ustavila v Kaliforniji in se srečala s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem. Republikanec je januarja na položaju nasledil Nancy Pelosi, ki je v Pekingu dvignila ogromno prahu z lanskim obiskom Tajvana. Kitajska ima otok za del svojega ozemlja in ZDA obtožuje vmešavanja v njene zadeve ter poskusov obvladovanja regije. Včeraj se je spet zgodil incident v okolici otokov Paracel v Južnokitajskem morju, ki si jih lastijo Kitajska, Tajvan in Vietnam. V Pekingu trdijo, da so iz svojih ozemeljskih voda pregnali ameriški rušilec, kar so ZDA zanikale.
Južnokitajsko morje je ključna vodna pot za svetovno trgovino in ima strateški pomen, ZDA pa okoli njega z namenom omejevanja Kitajske krepijo vojaško prisotnost, nazadnje z dogovorom o vojaški prisotnosti v še štirih oporiščih na Filipinih. V Manili so v sredo sporočili, da bo eno od oporišč na severu države, ki gleda proti Tajvanu, in eno na zahodu ob Južnokitajskem morju.