KIK poteka že tretje leto. Zakaj ste začeli na letni ravni sistematično izobraževati vodje in strokovno javnost o notranji komunikaciji?

Ideja oziroma povod za konferenco je nastal na več koncih hkrati. Kar smo vzeli kot znak, da naš prostor to potrebuje. Spomladi 2020 smo izvedli tudi raziskavo o odnosih v organizacijah v času pandemije, ki je pokazala, da je razmeroma malo vodij poklicalo sodelavca in ga vprašalo zgolj: Kako si? To je bila še dodatna motivacija, da predamo naprej sporočilo, kako pomembno je komunicirati. Sicer pa na konferenci redno osvetlimo trende, ki jih zaznavamo, predstavljamo domače in tuje dobre prakse notranjega komuniciranja. Pa ne samo takšne, ki so podprte z večjimi proračuni, tudi tiste, ki jih je z malo ali celo nič denarja mogoče vpeljati v lastne organizacije. Z nič denarja, a večjim angažmajem spodbujevalcev notranjega komuniciranja.

Zakaj se boste letos ukvarjali s temo o medsebojnih odnosih?

Ko se povežemo in vzpostavljamo dobre odnose, si ne mečemo polen pod noge, ampak se podpiramo, takrat zmagujemo. Zato je stroka notranjega komuniciranja, ki pomaga povezovati, tako pomembna. Če pozorno prisluhnete ljudem, boste kmalu ugotovili, kako pogosto kot ključni dejavnik izpostavljajo kakovostne odnose. Čeprav se zavedamo, kako pomembni so dobri odnosi, jih prevečkrat prepustimo naključju, češ, naj se urejajo sami od sebe. A z odnosi in komunikacijo se je treba sistematično ukvarjati.

Komu je konferenca namenjena?

Vsem, ki se v organizacijah ukvarjajo s komunikacijo – večja podjetja imajo osebe, celo oddelke, ki zanjo skrbijo, spet drugje vloga spodbujevalca notranje komunikacije pade na ramena marketinga, včasih celo tajništva. A prvi in najpomembnejši komunikatorji v organizacijah so vodje. Večina se jih tega dobro zaveda, nekateri pa to vlogo še ponotranjajo.